Slovenija dokončno za Hrvaško v Natu

Protokol je bil podpisan v Bruslju 9. julija lani, DZ pa ga je ratificiral z zakonom 9. februarja. Postopek ratifikacije se je ustavil, potem ko sta Zavod 25. junij in zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) 16. februarja v DZ vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi. Zato je obstajala nevarnost, da Slovenija zamudi rok za deponiranje ratifikacijskih listin o vstopu Hrvaške v Nato in ji prepreči, da bi na vrhu Nata 3. in 4. aprila sodelovala kot polnopravna članica.

SSN – Zavod 25. junij je od referendumskih aktivnosti odstopil – je od 20. februarja do izteka roka minuli četrtek zbrala vsega 1087 podpisov, precej manj od zahtevanih 40.000, s čimer ni bil izpolnjen poglavitni pogoj za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Predsednik DZ Pavel Gantar je zato v petek podpisal zakon o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato in ga poslal v razglasitev predsedniku Danilu Türku. Ta je razglasitev zakona nemudoma podpisal, nekaj ur kasneje pa je bil zakon objavljen v uradnem listu, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji za deponiranje slovenske ratifikacijske listine v Washingtonu in tudi za članstvo Hrvaške v Natu. Ratifikacijske listine za pristop Albanije Natu je Slovenija deponirala 3. marca.

Protokol začne veljati, ko vse pogodbenice Nata pri vladi ZDA kot depozitarju deponirajo svoje instrumente o ratifikaciji. Ob začetku njegove veljavnosti generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer v imenu vseh pogodbenic hrvaški vladi pošlje vabilo za pristop k Severnoatlantski pogodbi, so v sporočilu za javnost še pojasnili na MZZ.

Hrvaška bo formalno postala članica Nata, ko bo pri vladi ZDA deponirala svojo ratifikacijsko listino. Država bo lahko tako skupaj z Albanijo sodelovala kot polnopravna članica na vrhu Severnoatlantskega zavezništva v francoskem Strasbourgu in nemškem Kehlu ta teden.