Slovenija bo spet kandidirala

Generalna skupščina ZN, ki je zaključila izbiranje 47 držav v novi Svet za človekove pravice, mednje Slovenije ni uvrstila, vendar pa bo vanj znova kandidirala prihodnje leto. "Letošnja izkušnja je za Slovenijo dobra priprava za kandidaturo v prihodnjem letu. Slovensko kandidaturo za Svet za človekove pravice v naslednjem letu ocenjujemo kot prioritetno, saj želimo v njem sodelovati v času našega predsedovanja Evropski uniji," so sporočili z zunanjega ministrstva.

Slovenijo k ponovni kandidaturi "dodatno spodbuja veliko število pisnih in ustnih podpor, ki jih je od držav članic ZN prejela pred volitvami, a žal niso bile v celoti uresničene na tajnem glasovanju v Generalni skupščini", so zapisali v izjavi za javnost. Slovenija je z vložitvijo kandidature pokazala, da je uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic eno od prednostnih področij slovenske zunanje politike, s ponovno kandidaturo naslednje leto pa želimo to dodatno potrditi, so dodali.

V šesterico držav iz vzhodnoevropske skupine, v okviru katere se je za članstvo potegovala Slovenija, so bile izvoljene Rusija, Poljska, Ukrajina, Češka, Azerbajdžan in Romunija. Za sedeže v 47-članskem Svetu se je potegovalo 63 držav, potrebnih 96 glasov podpore pa je v prvem krogu dobilo kar 44 držav.

Med izvoljenimi članicami novega sveta, ki bo zamenjal diskreditirano Komisijo ZN za človekove pravice, pa je tudi več držav, katerih spoštovanje človekovih pravic je sporno. Tako so sedeže v svetu med drugimi dobile Kitajska, Kuba in Savdska Arabija, organizacije za zaščito človekovih pravic pa so bile kritične tudi do Rusije in Tunizije, ki sta ravno tako postali članici novega sveta.

V afriški skupini se je za 13 prostih mest potegovalo 15 držav, v azijski se je za prav tako 13 prostih mest potegovalo 18 držav, med njimi tudi Iran, Savdska Arabija ter celo Irak. V skupini Zahodna Evropa in druge države so se za sedem sedežev potegovalo devet držav, med katerimi pa ni bilo ZDA, ki so glasovale proti resoluciji o ustanovitvi sveta, ker menda reforme ne gredo dovolj daleč in so se na prvih volitvah, tudi iz strahu, da ne bodo izvoljene, odločile stati ob strani.

Kuba: Gre za poraz ZDA

Veleposlanik ZDA pri ZN John Bolton je ob izvolitvi Kube pripomnil, da to le kaže, da se bodo pomanjkljivosti iz komisije prenesle tudi na svet, kar so ZDA po njegovih besedah tudi predvidevale. ZDA so glasovale proti resoluciji o ustanovitvi sveta, ker menda reforme ne gredo dovolj daleč in so se na prvih volitvah, tudi iz strahu, da ne bodo izvoljene, odločile stati ob strani.

Kuba pa je po drugi strani pozdravila svojo izvolitev kot "odmevno zmago" za komunističen režim in "poraz" za ZDA. "ZDA niso uspele preprečiti Kubi članstva v najpomembnejšem za človekove pravice specializiranem organu," je v Havani dejal kubanski zunanji minister Felipe Ramon Perez Roque.

Kljub izvolitvi nekaterih držav s spornim obravnavanjem človekovih pravic, pa je izvolitev sveta in visoko udeležbo na zasedanju pohvalil generalni sekretar ZN Kofi Anan. "Verjame, da to kaže na široko sprejeto zavezanost k zamenjavi nekdanje komisije z organom, ki bo lahko bolj učinkovit in bo lahko ideale človekovih pravic utelešal bolj kredibilno," je dejal Ananov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Možen odvzem mandata

Za ustanovitev sveta je 15. marca glasovalo 170 držav, proti pa so med drugim glasovale ZDA ter Izrael, Palau in Marshallovi otoki, ki v ZN ponavadi glasujejo z Američani. Pravila igre pri Svetu za človekove pravice predvidevajo, da se lahko članici mandat tudi odvzame, in sicer z dvotretjinsko večino članic ZN, če bo država hudo kršila človekove pravice. Novi svet se bo srečeval pogosteje kot komisija, to je najmanj trikrat na leto za najmanj deset tednov in bo lahko lažje sklical posebna zasedanja, kar mu bo omogočalo učinkovitejše odzivanje na kršitve.