Samozavestno je danes minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec poudaril, da je presenečen nad odzivom občine Velenje in sindikatov: "Če želimo res narediti pravičen zeleni prehod, če želimo opuščati obstoječe trende, potem je bil ta korak, ki ga je naredila vlada, nujen. Poudarjam, smo ena izmed zadnjih držav članic Evropske unije, ki se je odločila za to strategijo."
V Sloveniji tretjino električne energije pridobimo prav s premogom, zato je strah prebivalcev Šaleške doline, da bi z zaprtjem premogovnika kot država ostali nesamooskrbni z elektriko, upravičen, a ne po mnenju ministra, ki vidi priložnost v novih tehnologijah."Smo ambiciozni, da lahko ta izpad, izpad na premogu s Tešem, zagotovimo z novimi tehnologijami v okviru nuklearnih tehnologij," zatrjuje Vrtovec.
Bolj kot to, kako bo država zagotovila energetsko neodvisnost, 5000 zaposlenih v premogovniku Velenje skrbi, kako jim bo država po zaprtju premogovnika zagotovila nova delovna mesta."Leto 33 ne pomeni, da bo rudnik zaprt, pomeni da se začnejo tako imenovana zapiralna dela, ki bodo trajala predvidoma nekje 15 let, torej še vedno se bo potrebovala stroka, še vedno se bodo potrebovali rudarji, ki bodo ta zapiralna dela še naprej ohranjali oziroma delali," pa pojasnjuje državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.
Na ministrstvu zatrjujejo, da bodo še naprej sodelovali s premogovnikom Velenje in iskali skupni jezik. Prav tako pa v naslednjih 11 letih napovedujejo še tri revizije strategije, kar pomeni, da se lahko do leta 2033 še veliko spremeni.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.