Evropska unija (EU) bo Damask kaznovala tudi s prepovedjo izvoza luksuznih predmetov ter blaga z možnostjo uporabe v civilne in vojaške namene v Sirijo, so se dogovorili zunanji ministri EU. To bo že štirinajsti krog sankcij EU proti režimu pod vodstvom Bašarja al Asada zaradi nasilja nad civilisti in sistematičnega kršenja človekovih pravic.
V tem krogu sankcij EU cilja na luksuzno življenje sirskega voditeljskega para. Danes je bil sicer sprejet načelni dogovor o razširitvi sankcij, seznam prepovedanih predmetov pa bo opredeljen v prihodnjih tednih.
Namen je, da bi al Asad in njegova v Londonu rojena soproga Asma, ki jo mediji opisujejo kot "modno ikono" in "glamurozni obraz sirskega diktatorstva", dojela, da nasilje v Siriji, v katerem je bilo po ocenah Združenih narodov (ZN) v zadnjem letu ubitih že več kot 9000 ljudi, vpliva na njuno zasebno življenje.
Pri opredelitvi prepovedi izvoza luksuznih predmetov naj bi se EU zgledovala po sankcijah, ki jih je leta 2007 uvedla proti Severni Koreji zaradi njenega jedrskega in raketnega programa. Takrat je na primer prepovedala izvoz kakovostnih vin in žganih pijač, kaviarja, tartufov, modnih dodatkov in čevljev ter parfumov in srebrnine.
Poleg tega naj bi EU v štirinajstem nizu sankcij prepovedala izvoz blaga z dvojno rabo, ki ga je mogoče uporabiti tudi za notranje zatiranje ali za izdelavo opreme, ki bi lahko bila uporabljena za notranje zatiranje.
Zamrznili premoženje več kot 120 posameznikom
EU je doslej zamrznila premoženje in prepovedala vstop na svoje ozemlje več kot 120 posameznikom ter zamrznila sredstva več kot 40 podjetjem, povezanih s sirskim režimom. Al Asadova ožja družina, njegova mati in sestra ter glamurozna soproga Asma, so bile med 12 posamezniki, ki so bili na črni seznam dodani v trinajstem krogu sankcij konec marca.
Poleg tega je EU doslej prepovedala trgovino z zlatom, dragimi kovinami in diamanti ter dostop sirskih tovornih letal do letališč v EU in zamrznila sredstva sirske centralne banke v EU. Uvedla je embargo na orožje ter prepoved uvoza surove nafte in novih investicij v sirski naftni sektor. Prav tako so prepovedane pošiljke sirskih bankovcev iz EU v sirsko centralno banko. Sprejela je tudi dodatne sankcije v finančnem, zavarovalniškem in gradbeniškem sektorju, vključno s prepovedjo izvoza opreme in tehnologije, ključne za sirski sektor plina in nafte.
Ministri so razpravljali tudi o logistični pomoči EU pri izvedbi opazovalne misije ZN, potem ko je Varnostni svet ZN v soboto soglasno sprejel resolucijo o napotitvi 300 opazovalcev v Sirijo, ki bodo nadzirali krhko prekinitev ognja v državi. EU bi lahko po navedbah virov pomagala s helikopterji, oklepnimi vozili in satelitskimi posnetki, vendar čaka na to, da ji v ZN sporočijo, kaj točno potrebujejo.
Bodo v opazovalni misiji sodelovali tudi Slovenci?
Odločitev o tem, ali bo v opazovalni misiji v Siriji sodelovala tudi Slovenija, še ni sprejeta, je povedal zunanji minister Karl Erjavec in napovedal, da bo kmalu spodbudil razpravo o tem. "Tudi Slovenija ima kompetentne ljudi, ki bi to bili spodobni opravljati," meni minister.
Slovenija sicer po Erjavčevih besedah intenzivno podpira načrt posebnega odposlanca ZN za Sirijo Kofija Anana, saj je ta po njenem mnenju edina prava politična podlaga za rešitev konflikta, in pozdravlja resolucijo ZN o napotitvi opazovalcev.
Pri tem je Erjavec poudaril, da lahko opazovalne misije bistveno pomagajo pri pridobivanju verodostojnih informacij o tem, kaj se pravzaprav dogaja v Siriji, in izpostavil, da je pogoj za napotitev opazovalcev to, da se jim omogoči prosto in varno gibanje po državi.
Poleg tega je minister opozoril na pomen vloge EU po koncu konflikta v Siriji, pri obnovi in razvoju države, ter spomnil, da je Slovenija že v Carigradu med prvimi ponudila možnost sodelovanja pri tem, zlasti preko razminiranja in rehabilitacije žrtev.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.