Nizozemsko predsedstvo je o tem že začelo pogovore z državami članicami.
Določitev predsednovanja bi veljalo v primeru uveljavitve ustavne pogodbe 1. novembra leta 2006. V tem primeru bi začela veljati t. i. timska predsedstva treh članic v posameznih delih Sveta EU. Če pa ustava še ne bi bila sprejeta, pa je alternativni sistem predsedovanj tudi predviden, se je izvedelo iz diplomatskih virov.
Slovenija skupaj z Nemčijo in Portugalsko
Po modelu za timska predsedstva, ki ga je kot primer in podlago za pogovore pripravilo nizozemsko predsedstvo, naj bi bila Slovenija na vrsti celo zelo kmalu, saj je uvrščena že v kar prvo trojko, skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Konec tega tedna bo sicer predsedstvo s članicami o sistemu predsedovanj opravilo dvostranska posvetovanja, v drugi polovici novembra pa bo o tem že razpravljal odbor stalnih predstavnikov pri EU, t. i. coreper.
Predsednik EU in timska predsedstva
Zaradi širitve EU in načrtovane uveljavitve ustavne pogodbe je treba sistem prilagoditi. Ustava ga sicer temeljito spreminja - uvaja namreč stalnega predsednika Evropskega sveta, medtem ko bodo posamezne sestave Sveta EU za 18 mesecev vodila timska predsedstva treh članic po načelu enakopravne rotacije. Tako naj bi ena članica vse Svete ob pomoči drugih dveh vodila pol leta. Izjema je le Sveta za zunanje zadeve, ki ga bo vodil zunanji minister EU.
Alternativni model je pripravljen
Vrh EU bo imel tudi zadnjo besedo pri dorekanju trojk oziroma vrstnega reda članic pri predsedovanju. Kot je bilo moč izvedeti, nizozemsko predsedstvo pogovore vodi ob predpostavki, da bo v veljavo stopila ustava. Če se to ne bi zgoilo pa naj bi še naprej veljal sistem polletnega kroženja, sledeč kateremu bi pač država, ki bi bila na vrsti v trojki, prevzela vodenje celotne povezave.
