Šljivančanin se je od Gotovine poslovil z objemom

Nekdanji srbski general Veselin Šljivančanin, ki so ga predčasno izpustili iz haaškega zapora, je dejal, da mu je žal za vse žrtve vojn v Jugoslaviji, vključno z žrtvami z Ovčare pri Vukovarju. Prav za Ovčaro je dejal, da je sramotno in nečloveško, kar se je zgodilo tam, vendar pa sam ne čuti krivde za nobeno žrtev.

Šljivančanina je haaško sodišče obsodilo na 10-letno zaporno kazen prav zaradi zločinov na Ovčari, v četrtek pa so ga po tem, ko je osem let preživel v zaporu, izpustili na prostost. Sam je dejal, da ga je sodišče izpustilo, ker so bili za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih nalaga zakon, ta pa je, kot je dejal, enak tako za Srbe, kot tudi za Hrvate, Bošnjake in Makedonce.

V pogovoru za srbsko televizijo B92 je obžaloval vse žrtve vojn v nekdanji Jugoslaviji, ker je bila to država, "v katero je verjel, ki jo je ljubil in katere vojaški častnik je bil". "Menil sem, da v Jugoslaviji ne obstajajo meje med republikami, da smo vsi ena država, ena vojska. Zato mi je žal za vse žrtve, ne glede na to, ali gre za mlade vojake, civiliste ali narod. Seveda, sem spadajo tudi žrtve samotno ubitih na Ovčari, saj ujetnike lahko ubijejo le tisti, ki nimajo v sebi ničesar človeškega," je pojasnil.

Potem pa je pojasnil, da ne obžaluje dogodkov, ki so mu jih pripisali na haaškem sodišču. Tudi sodnik Patrick Robinson, ki je podpisal dovoljenje za predčasno izpustitev, je v obrazložitvi odločitve zapisal, da se Šljivančanin ne kesa svojih zločinov. "To niso moji zločini in tudi sedaj ter vedno, dokler bom živ, vem, da tega nisem storil in tudi sodišče me ni obsodilo, ker bi sodeloval pri kakršnem koli umoru," je pojasnil in dodal, da ga je sodišče obsodilo le v eni točki obtožnice in še to na podlagi le ene same priče.

Pri tem dodaja, da ne on ne pripadniki njegovih enot niso verjeli, da se bodo tisti dogodki zaključili z umori ujetnikov. "Na žalost se v tej nesrečni vojni, državljanska, kot je bila, zgodi marsikaj in mislim, da je to poučno za vse," je dejal. Na vprašanje, kako komentira reakcije na Hrvaškem, kjer so izrazili ogorčenje tako nad njegovo haaško obsodbo na "le" 10 let in predčasno izpustitvijo, pa je odgovoril, da ga je to kot človeka prizadelo in da verjame, da takega mnenja ne deli ves hrvaški narod, prav tako pa tudi ne vsak Hrvat, ki ga pozna in ki je bil z njim.

V Haagu večini žal za vojno v Jugoslaviji

Ob odhodu iz Haaga se je poslovil tudi od upokojenega hrvaškega generala Anteja Gotovine, ki je bil v Haagu pred meseci obsojen na 17-letno zaporno kazen zaradi zločinov med operacijo nevihta v Kninski krajini. Poslovil se ni le od dveh oseb, ki pa ju ni želel imenovati. "Ne samo da sem se poslovil od Anteja Gotovine, tudi objela in poljubila sva se ter zaželel mi je srečno pot, jaz pa sem mu dejal, da verjamem, da bo tudi on dočakal svobodo in kar se mene tiče, Ante Gotovina je bil zelo korekten v najinih odnosih in obnašanju v Haagu," je dodal.

Ko je govoril o odnosih med haaškimi zaporniki, je povedal, da velik odstotek le-teh obžaluje, da je na prostoru nekdanje skupne države izbruhnila vojna.

Šljivančanina so srbske oblasti Haagu predale leta 2003. Sojenje se je začelo jeseni leta 2005. Leta 2007 so ga izpustili, ker je odslužil 90 odstotkov petletne kazni, nato pa se je leta 2009 vrnil na pritožbeni postopek, saj se je tožilstvo pritožilo na prvotno obsodbo. Obsojen je bil na 17-letno kazen, ki je bila pozneje znižana na 10-letno, v četrtek pa so ga izpustili, saj je prestal več kot dve tretjini kazni.