Francija ne bo nikoli pozabila tega, kar dolguje Ameriki in zaveznikom, ki so osvobodili Evropo, saj ta lahko sedaj živi združena v miru, svobodi in demokraciji. To je na slovesnosti na ameriškem pokopališču v kraju Colleville-sur-mer v bližini obale Omaha povedal francoski predsednik Jacques Chirac.
Njegov ameriški kolega George Bush je izpostavil, da je bila Francija prva prijateljica ZDA v svetu. Spomnil je na francosko podporo Američanom v vojni za neodvisnost proti Angležem konec 18. stoletja, poudaril pa tudi sodelovanje med ZDA in Evropo v 2. svetovni vojni.
"Zavezništvo med ZDA in Evropo, ki se je vzpostavilo med drugo svetovno vojno, ostaja močno in še vedno potrebno," je med slavnostnim govorom povedal Bush ter tako izkazal čast zavezniškim vojakom. Poudaril je, da so si stali ob strani za skupen cilj, svobodo po vsej Evropi. Takšno zavezništvo je danes še vedno potrebno, je še menil ameriški predsednik.
V Normandiji se je sicer pod strogimi varnostnimi ukrepi zbralo 17 voditeljev držav in približno 12 tisoč veteranov iz druge svetovne vojne, da bi proslavili 60. obletnico izkrcanja zavezniških sil.
Na proslavo je zamudil ameriški predsednik Bush, saj njegovo letalo zaradi goste megle ni moglo pristati. Bushevemu boeingu 747 je na letališču Carpiquet tako uspelo pristati šele v tretjem poskusu. Tudi Chiracovo letalo je imelo težave pri pristajanju, saj bi sprva moralo pristati v Caenu, vendar so ga zaradi megle preusmerili v Deauville.
Ameriški in francoski predsednik, George Bush in Jacques Chirac, sta tako v spremstvu svojih soprog Laure in Bernadette prispela na glavno ameriško pokopališče v kraju Colleville-sur-mer v bližini obale Omaha, kjer se je medtem že začela spominska slovesnost.
Letošnje slovesnosti so močno naravnane k spravi. Prvič se jih udeležujeta tudi kak nemški in ruski voditelj. Kancler Gerhard Schröder je namignil, da je to, da se bo postavil ob bok francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu, ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu in britanski kraljici Elizabeti II., znak, da Evropa gleda naprej in da je Nemčija za ostale znova normalna država.
Poleg Schröderja je med povabljenci tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je prav tako prvi ruski voditelj na glavni spominski slovesnosti za "Dan D". Doslej namreč Zahod ni nikoli vabil voditeljev Sovjetske zveze oziroma Rusije na tovrstne slovesnosti, prav tako pa sovjetski oz. ruski voditelji invaziji v Normandiji niso pripisovali večjega pomena.
Na "Dan D" v noči na 6. junij pred 60 leti je na obale Normandije začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov. Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.
