Slabe banke naj rešuje finančni sektor, ne davkoplačevalci

Finančni ministri EU so ponoči v Bruslju v drugem poskusu dosegli dogovor o novih pravilih za sanacijo in likvidacijo bank brez obremenitve davkoplačevalcev. "V primeru prihodnjih kriz bank bodo davkoplačevalci zaščiteni," je poudaril irski finančni minister Michael Noonan, ki je predsedoval zasedanju.

Nova pravila določajo, da bodo pri prevzemanju bremena pri reševanju bank delničarji, upniki, varčevalci z več kot 100.000 evri na računu in nacionalni skladi iz prispevkov bank na vrsti pred davkoplačevalci. Vloge pod 100.000 evri bodo nedotakljive.

"Pravila igre so se spremenila. Mimo so dnevi, ko so bili evropski davkoplačevalci prisiljeni pomagati propadajočim bankam," je dogovor opisal britanski državni sekretar na finančnem ministrstvu Greg Clark.

Tudi nizozemski finančni minister in šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je poudaril, da bo s temi pravili finančni sektor postal "v zelo veliki meri sam odgovoren za reševanje svojih težav".

Njuna avstrijska kolegica Maria Fekter pa je poudarila, da bo dogovor spremenil tudi vedenje varčevalcev. "Varčevalci bodo morali v prihodnje zelo dobro premisliti, kam bodo spravili svoj denar ... Minili so časi, ko so izbirali institucije z najvišjimi obrestnimi merami, ne glede na njihovo verodostojnost," je opozorila.

Glavni cilj novih pravil v obliki direktive je, da se prepreči ponovitev scenarija po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov. Nova pravila zato predvidevajo, da imajo nacionalne oblasti na voljo pooblastila in orodja za ukrepanje v treh fazah: preprečevanje bančnih kriz, zgodnje posredovanje in reševanje problematičnih bank na urejen način.

Štiri orodja za reševanje bank

Za reševanje bank bodo na voljo štiri glavna orodja: prodaja dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bodo delničarje, upnike in nezavarovane varčevalce prisilili v izgube. "Bail in" predvideva takšno dokapitalizacijo banke, da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice, del svojih vlog pa izgubijo tudi nezavarovani varčevalci.

Dogovor predvideva tudi, da so določeni varčevalci, mala in srednja podjetja ter terjatve do Evropske investicijske banke v primeru propada banke bolj zavarovani kot upniki in imetniki vlog iz velikih podjetij. Najbolj pa so torej zavarovani varčevalci z manj kot 100.000 evri na računu, ki jim bo denar zagotavljala shema za zavarovanje bančnih vlog.

Banke bodo morale imeti sklade za reševanje

Nova pravila od članic terjajo tudi vnaprejšnjo vzpostavitev skladov za reševanje, ki se bodo napajali iz prispevkov bank. Ti skladi bodo nekakšne oporoke bank s prihranki za morebitne "pogrebne stroške".

Nacionalni skladi bodo morali v desetih letih po vzpostavitvi vsebovati 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi. Sklad se bo polnil z letnimi prispevki bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja. Izjemoma se bodo lahko članice odločile tudi za alternativno zbiranje obveznih prispevkov, brez vzpostavitve posebnega sklada. Članice bodo lahko sklade po želji tudi združile. Možno bo tudi izposojanje med nacionalnimi skladi.

Skladi bodo na voljo za začasno podporo bankam v postopku reševanja s posojili, poroštvi, nakupi terjatev ali s kapitalom za premostitvene banke. Uporabiti jih bo mogoče tudi za nadomestila delničarjem ali upnikom, če bodo ti z uporabo mehanizma "bail-in" izgubili več, kot bi v običajnem insolventnem postopku.