Kot je na zasedanju izpostavil premier Vojislav Koštunica, je bistvo resolucije poiskati rešitev za prihodnji status Kosova v okviru ohranitve suverenosti državne skupnosti Srbija in Črna gora in obsežne avtonomije za kosovske Albance.
Za resolucijo kot izhodišče za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova je glasovalo 206 od 234 navzočih poslancev, proti ni bilo nobenega glasu, od glasovanja pa se jih je vzdržalo 29, med njimi vsi navzoči poslanci Demokratske stranke srbskega predsednika Borisa Tadića.
Srbija je pripravljena najti kompromisno rešitev za Kosovo, odločno in brez pridržkov pa bo zavrnila vsak poskus vsiljevanje rešitev in odvzem dela svojega ozemlja, je na zasedanju dejal Koštunica. Kot je srbski premier še pojasnil bistvo resolucije, bo treba v okviru politične avtonomije pokrajine zagotoviti tudi avtonomijo za v njej živeče Srbe.
Z danes sprejeto resolucijo je srbska skupščina pooblastila vlado, da se med pogajanji zavzema za uresničljivo politično in institucionalno-pravno rešitev za prihodnji status Kosova, in sicer ob upoštevanju dejstva, da so možne različne oblike tega statusa, ki ne ogrožajo suverenosti in ozemeljske celovitosti države.
V resoluciji, katere besedilo so pred dnevi objavili srbski mediji, je še zapisano, da se bo srbska skupščina posebej izrekla o izidu pogajanj o prihodnjem statusu Kosova in da se imajo tudi prebivalci Srbije pravico na referendumu izreči o tako pomembnem vprašanju.
Tadić predlagal delitev Kosova
Zasedanja in razprave o resoluciji so se udeležili tudi poslanci Demokratske stranke, ki se je sicer 5. oktobra opredelila za bojkot dela parlamenta. Kot je izpostavil njen predstavnik, bi se moral Koštunica, ko dobi mandat za pogajanja o Kosovu, opredeliti do nedavne Tadićeve pobude o razdelitvi Kosova na dve entiteti, albansko in srbsko. Predstavnik DS je izpostavil, da pomeni ta predlog "začetno pogajalsko pozicijo" srbskega predsednika Tadića.
Namestnik vodje opozicijske Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolić je zatrdil, da predstavniki oblasti glede Kosova nimajo pravice do različnih stališč. Predsednika Tadića pa je opozoril, da Srbije ne bi smel presenečati s stališči, za katere v domovini izvejo šele po njegovih gostovanjih v tujini. Kot je znano, je Tadić o svoji zamisli o dveh entitetah spregovoril med nedavnim obiskom v Moskvi.
Treba je upoštevati suverenost države
Vodja članice vladajoče koalicije G17 in podpredsednik srbske vlade Miroljub Labus je povedal, da je Srbiji potreben "zgodovinski sporazum z Albanci, s katerimi moramo živeti kot dobri sosedi v okviru evropskih povezav". Za G17 je zelo pomembna suverenost države, toda danes imamo tri predloge za rešitev statusa Kosova, srbski, albanski in kontaktne skupine, ki pa nimajo stičnih točk, je opozoril Labus.
Predstavnik Srbskega gibanja za prenovo (SPO), ki ga vodi zunanji minister SČG Vuk Drašković, je zatrdil, da se lahko pogajalska delegacija Beograda nadeja sprejetja dveh ključnih zahtev Srbije, namreč, da ne sme priti do spremembe meja ter da bo v celoti upoštevano poročilo posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN Kai Eideja.
Predstavnik socialistov (SPS), ki podpirajo manjšinsko Koštuničevo vlado, je zatrdil, da bo imel Beograd v primeru kršitve suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti Srbije vso pravico zahtevati enako tudi glede drugih ozemelj, kot na primer v BiH glede Republike srbske.
Tudi Priština sprejela resolucijo
Podobno resolucijo, vendar s povsem nasprotnim predznakom, je oblikovala tudi vlada v Prištini, potrdil pa pokrajinski parlament sredi prejšnjega tedna. Kosovska resolucija, ki ima deset točk, izpostavlja, da skupščina potrjuje voljo ljudstva po neodvisnosti in suverenosti Kosova ter da bo to voljo, "o kateri se ni mogoče pogajati", "znova preverila na referendumu". Resolucija tudi poziva ZN, ZDA, EU in druge države k podpori za neodvisno in suvereno Kosovo.
Kot so prejšnji teden poročali srbski mediji, je tiskovna predstavnica visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane, Christina Gallach izpostavila, da "sprejemanje skupščinskih resolucij ni v pomoč začetku pogovorov o Kosovu v trenutku, ko prihaja na obisk v regijo posebni odposlanec ZN za pogajanja o prihodnjem statusu pokrajine".
Visok obisk v Prištini
Posebni odposlanec Združenih narodov za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari je v Prištini začel dvotedensko misijo v regiji, v okviru katere naj bi ugotovil, kakšna so pogajalska izhodišča Prištine in Beograda glede rešitve kosovskega vprašanja.
Ahtisaarija je v kosovski prestolnici pričakala skupina Albancev s transparenti, na katerih je pisalo "brez pogajanj". Šlo naj bi za skupino "zagrizenih zagovornikov neodvisnosti Kosova" na čelu s skrajnežem Aljbinom Kurtijem, vendar se je policija hitro odzvala ter jo razgnala.
Ahtisaari se je zatem napotil na srečanje z vodjo misije ZN na Kosovu (UNMIK) Soerenom Jessen-Petersenom, ki je sicer opozoril na možne incidente "norih ljudi", ki mislijo, da lahko pospešijo ali blokirajo pogajanja. "Nimajo prav in njihovi postopki bi imeli nasproten učinek", je zatrdil vodja UNMIK in še povedal, da bodo bližnja pogajanja o Kosovu "zadnji del sestavljanke za rešitev krize na Balkanu" in da je "danes začetek procesa za rešitev te sestavljanke".
Ahtisaari naj bi se v torek sešel s predstavniki kosovskih začasnih institucij ter vodilnih političnih strank kosovskih Albancev, kot tudi s političnimi predstavniki srbske skupnosti v pokrajini. V Beograd naj bi odšel v sredo zvečer ali v četrtek dopoldne, v okviru prvega kroga pogovorov pa bo obiskal tudi Podgorico, Skopje in Tirano.
Jessen-Petersen je v petek zatrdil, da bo Ahtisaari v prvih mesecih svoje misije uporabil t.i. shuttle diplomacijo. Nekdanji finski predsednik pa je že prej napovedal, da namerava sedež svoje misije oblikovati na Dunaju, od koder naj bi skušal tesno sodelovati z vsemi stranmi, ki so vpletene v reševanje kosovskega vprašanja.
