Turški premier Recep Tayyip Erdogan je predlagal odprtje državnih arhivov za strokovnjake z obeh strani meje, da bi končno ugotovili resnico o poboju poldrugega milijona Armencev med prvo svetovno vojno in po njej. Gre za eno prvih turških pobud v tej smeri, Ankara pa naj bi se za to odločila, da bi si izboljšala pogajalska izhodišča za vstop v Evropsko unijo.
Armenski predsednik Robert Kočarjan pa je prepričan, da bi lahko turški predlog deloval le, če bi se politični odnosi med njegovo državo in sosednjo Turčijo močno izboljšali. Državi namreč sploh nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov. Turčija je namreč leta 1993 pretrgala vse diplomatske stike s sosednjo Armenijo in zaprla meje v znak solidarnosti z Azerbajdžanom, ki se je v tem času z Armenijo boril za nadzor nad Gorskim Karabahom.
"Predlagali smo vzpostavitev normalnih odnosov med državama brez zadržkov in pri tem še vedno vztrajamo," je Kočarjan zapisal v odgovoru na turški predlog. "V tem okviru bi pristali na ustanovitev medvladne komisije, ki bi iskala rešitev enega samega ali pa vseh odprtih vprašanj med državama," je še dodal. "Vaš predlog, naj razčistimo dogodke iz preteklosti, ne more biti uspešen, če se ob tem ne usmerimo tudi na sedanjost in prihodnost."
Turški premier je armenskim pa tudi drugim evropskim in ameriškim politikom, ki zahtevajo priznanje genocida odgovoril ostro. "Če se bomo morali soočiti z lastno zgodovino, bomo to tudi storili. Toda druge države se bodo prav tako morale soočiti z isto zgodovino," je dejal. Na Turčijo najbolj pritiska tudi Francija, kjer živi okoli 400 tisoč Armencev. Vlada v Parizu jim je obljubila, da bodo od Ankare dosegli priznanje genocida.
