Enega od avtorjev zloglasnega velikosrbskega memoranduma Ćosića, ki je bil takrat formalno nadrejen Miloševiću, je zanimalo, zakaj elitne enote jugoslovanske vojske, nekdanja Titova garda, stražijo vilo na Dedinju. Načelnik generalštaba takratne jugoslovanske vojske Života Panić mu je odgovoril, da stražijo "ogromno bogastvo".
V kleti vile, ki je bila znana kot maršalova rezidenca, so namreč v trezorju za ogledalom hranili Titovo bogastvo, ki še danes buri domišljijo, je v sredo poročal hrvaški časnik. Gre za trezor, velik 60 kvadratnih metrov, v katerem sicer še danes hranijo dragocena arheološka in umetniška dela.
V trezorju je bilo 4500 dragocenih eksponatov, med njimi Titove uniforme, njegova odlikovanja ter 106 vrednih daril, ki jih je prejel od svetovnih državnikov – npr. nepalski ščit z diamanti, egiptovsko sfingo, rusko ikono iz 15. stoletja, sabljo velikega otomanskega vezirja Sinan-paše ter Stalinov meč z 90 diamanti. Po nekaterih izračunih je vrednost blaga okoli 50 milijonov evrov.
Tito je imel v drugem nadstropju vile na Dedinju poleg tega "zlati kabinet", v katerem je bilo na stotine zlatnikov. Vstop v kabinet je bil strogo prepovedan in celo častniki vojaške obveščevalne službe so se izogibali pogledu na Titovo zlato, dodaja Jutarnji.
Sicer pa verjetno nikoli ne bomo izvedeli, kaj vse je bilo dejansko skrito v trezorju ter kaj od tega je izginilo v času razpada Jugoslavije in kasneje, še piše časnik. Kot dodaja, to velja za vsaj za eno zlato palico, ki jo je Tito skupaj s kamnom z Lune prejel od ameriške vesoljske posadke Apolla.
V nekdanjo Titovo rezidenco se je leta 1999 naselil Milošević, potem ko so njegovo rezidenco porušili v bombnih napadih zveze Nato. Milošević je vilo celo odkupil za vsega 2000 evrov, a so mu jo kasneje odvzeli. Srbske oblasti so nameravale poslopje kasneje uporabiti za namestitev tujih državnikov, ki pridejo na obisk v Beograd, a so to zamisel opustile, ko so ugotovile, da tuji gostje ne želijo spati v postelji, v kateri so prijeli Miloševića.
KOMENTARJI (281)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.