Od danes dalje so na spletu dostopni podatki ruskega državnega arhiva o pokolu Poljakov v Katinskem gozdu. Z njih je bila sicer oznaka zaupno odstranjena že v 90. letih preteklega stoletja, a so do njih lahko dostopali le raziskovalci, od danes dalje pa so dostopni tudi na spletnih straneh arhiva. Razkritje podatkov je še toliko bolj zanimivo, saj je nekdanja Sovjetska zveza nenehno zanikala svojo vlogo v pokolu.
Oznako zaupno s šestih dokumentov, ki so danes objavljeni, je že leta 1992 ukazal umakniti takratni ruski predsednik Boris Jelcin, objavo na spletu pa je tokrat ukazal sedanji predsednik Dimitrij Medvedjev, ki je ob tem povedal, da se je za objavo odločil, ker "to dolgujemo svetu". "Zgodovina nas mora izučiti," je poudaril. Pri tem je še pojasnil, da arhivi do danes niso bili skriti, temveč da je bila sedaj dana možnost vsem, da se z gradivom seznanijo. "Vse je v dokumentih. Vsi podpisi so tam. Vsi ljudje so znani," je dodal sedanji ruski predsednik.
Pismo Stalinu, v katerem je predlagan krvav poboj ujetnikov
Eden izmed dokumentov predstavlja pismo z datumom 5. marec 1940, v njem pa takratni vodja sovjetske tajne policije NKVD Lavrent Beria voditelju Josefu Stalinu predlaga usmrtitev poljskih ujetnikov. Beria zajete Poljake v pismu označi kot trdne nepopravljive sovražnike Sovjetske zveze, ki le čakajo, da pridejo na prostost in aktivno sodelujejo v boju proti Sovjetski zvezi.
Smrt Kaczysnkega obudila krvave spomine
Objavo arhivov o Katinu je že dolgo zahtevala Poljska, o tem pa naj bi se osebno v začetku aprila na komemoraciji v Katinskem gozdu ob 70. obletnici pokola dogovorila tudi premiera obeh držav, poljski Donald Tusk in Vladimir Putin. Svoje je k temu spravnemu aktu verjetno prispevala tudi letalska nesreča poljskega državnega vrha s predsednikom Lechom Kaczynskim na čelu, do katere je prav tako prišlo v Katinskem gozdu tri dni po srečanju Tuska in Putina in ki je pomenila tragedijo tako za Poljsko kot tudi za Rusijo.
Katinski gozd, ki leži na zahodu Rusije, je tako znova kruto vplival na usodo poljskega naroda; prvič ob začetku druge svetovne vojne, ko je Stalinova tajna policija NKVD s streli v glavo pokončala okoli 20.000 poljskih častnikov, rezervistov, policistov in intelektualcev, zdaj pa še z nesrečo poljskega predsednika in še na desetine poljskih političnih, vojaških in cerkvenih voditeljev, ki so bili namenjeni na komemoracijo ob 70. obletnici pokola.
V dobrem mesecu pobili do 28.000 Poljakov
Usmrtitve v Katinu so se zgodile med 3. aprilom in 19. majem 1940 na območju, ki ga je po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 zavzela Rdeča armada, v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska. Sovjetska tajna policija NKVD na ukaz Stalina s strelom v tilnik v ruskem Katinskem gozdu zahodno od Smolenska pomorila med 14.000 in 28.000 poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.