Skrb za zaščito ozona

Ta dan so izbrali 19. decembra 1994 v počastitev obletnice podpisa Montrealskega protokola, sprejetega leta 1987. Brez ozona na Zemlji ne bi bilo življenja, kot ga poznamo, zato se letošnja tema mednarodnega dneva zaščite ozonske plasti glasi Zaščitimo ozonsko plast in rešimo življenje na Zemlji, so na spletni strani zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

Ozona je največ na višini med 14 in 21 kilometrov, vpija najmočnejše ultravijolične (UV) sončne žarke in nas varuje pred njimi. Prevelika doza UV sevanja povečuje pojavnost kožnega raka, sive mrene, oslabljenega imunskega sistema, poleg tega pa vpliva tudi na zmanjšanje kmetijskih pridelkov, poškoduje ekosisteme v oceanih in ima škodljive vplive na živali.

Ob odkritju ozonske luknje nad Antarktiko so se ZN odločili za skupno akcijo za zaustavitev tanjšanja ozonske plasti. V ta namen so oblikovali Montrealski protokol, po katerem bi postopoma ukinjali uporabo sredstev, ki uničujejo ozonsko plast. Doslej ga ratificiralo 168 držav, med njimi tudi Slovenija leta 1990. Slovenija je v skladu s protokolom opustila uporabo ozonu škodljivih freonov v industriji, leta 2003 pa sprejela tudi pravilnik o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi, navaja ministrstvo.

Ozonska luknja je najbolj izrazita na južni polobli, kjer med avgustom in novembrom ozon na višini med 14 do 21 kilometrov skoraj povsem izgine. Tudi nad severno poloblo se ob koncu zime ozonska plast v zmernih širinah in više proti severu stanjša, vendar bistveno manj kot nad južnim polom. Program ZN za okolje in Svetovna meteorološka organizacija sta letos ocenila, da naj bi se plast ozona nad Antarktiko povsem obnovila do leta 2065, kar je 15 let kasneje od prvotne ocene.

Lučka Bogataj - Kajfež iz ljubljanske biotehniške fakultete je poudaraila, da se je proces tanjšanja ozonske plasti od sprejema Montrealskega protokola in Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča občutno upočasnil. Vendar pa se bo ozonska plast obnavljala vsaj 40 let, na prve pozitivne učinke sprememb politike držav pa bomo morali čakati vsaj še 15 let. Ozonska plast nad Slovenijo naj bi se tako ob ugodnih razmerah obnovila približno do leta 2040.