Po poročanju katarske televizije Al Džezira, so skrajneži iz vrst iraških mudžahedinov, člani skupine Islamsko gibanje, ubili italijanskega državljana Salvatoreja Santora, ki je bil na video posnetkih omenjene televizije. Ob tem so pokazali posnetke Santora z zavezanimi očmi in z nanj uperjeno puško. Iraški uporniki naj bi Italijana, ki je v Iraku delal za britansko nevladno organizacijo, ugrabili in umorili na cestni zapori med Faludžo in Ramadijem. Podrobnejši podatki niso znani.
Ubit predstavnik iraške vlade
Neznanci so danes v Bagdadu ubili namestnika iraškega ministra za komunikacije Kasima Mehavija, ko je bil na poti na delo. Med napadom je bilo ranjenih tudi osem Mehavijevih telesnih stražarjev.
Poveljnik ameriškega centra za vojaške in civilne operacije (CIMOC), polkovnik Scott Ballard, je medtem priznal, da se v Faludži nadaljujejo spopadi med marinci in tamkajšnjimi uporniki. Po njegovih besedah so spopadi znova izbruhnili pred štirimi do petimi dnevi in so vplivali na delo enot CIMOC, kot so obnovitev električne napeljave v bližnji bolnišnici.
Na zahodu iraške prestolnice je ob cesti eksplodirala bomba, ko se je mimo peljalo terensko vozilo. Neznanci so po napadu začeli streljati, pri čemer sta bila ubita dva tuja državljana, dva sta bila ranjena. Načelnik tamkajšnje policije podrobnosti o narodnosti žrtev ni navedel.
V kraju Bajdži, 250 kilometrov severno od Bagdada, pa je bil ranjen ameriški vojak, potem ko je s tankom zapeljal na mino. V Ramadiju so oboroženi neznanci napadli konvoj direktorja tamkajšnje policije. Člani njegovega spremstva so na napad odgovorili in pri tem ubili tri napadalce.
Napad, ki se je v sredo zgodil v svetem šiitskem mestu Karbala, je po zadnjih podatkih bolnišničnih virov zahteval deset smrtnih žrtev, 40 ljudi je bilo ranjenih. Narodna garda in tamkajšnja policija sta zaradi tega napada povečali varnostne ukrepe.
V severnem iraškem mestu Kirkuk pa je danes več tisoč Arabcev protestiralo pred uradom tamkajšnjega guvernerja in zahtevalo preložitev januarskih volitev. Protestniki so izrazili zaskrbljenost, da bo vrnitev Kurdov v mesto, od koder jih je pregnal nekdanji režim Sadama Huseina in jih zamenjal z arabskimi prebivalci, spremenila etnično mešano podobo Kirkuka.
Začetek zaslišanj vodij nekdanjega režima
Vodja pravnih strokovnjakov za obrambo nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina, Ziad al Kasavneh je sporočil, da je štiriurno srečanje Huseina z odvetnikom potekalo tam, kjer je Husein zaprt. Odvetnik, čigar identitete ni želel razkriti, pa naj bi bil Iračan. Al Kasavneh je še dejal, da je bil Sadam Husein med pogovorom z odvetnikom trdnega zdravja in duha. Kot je poudaril, je bil v mnogo boljšem stanju kot v javnem nastopu pred nekaj meseci.
Huseina so ameriške sile v Iraku ujele in priprle 13. decembra lani. Nekdanji diktator naj bi imel skupino odvetnikov, ki šteje 20 glavnih odvetnikov iz ZDA, Velike Britanije, Francije, Jordanije, Libanona in Libije ter 1500 prostovoljcev, najela pa naj bi jih Huseinova žena Sadžida. Obtoženi se doslej ni sešel še z nikomer iz obsežne odvetniške skupine, kar naj bi po trditvah njegovih odvetnikov predstavljalo resno kršitev mednarodnih protokolov.
Sadam Husein se je z odvetnikom srečal dva dni za tem, ko je Irak sporočil, da se bo prihodnji teden začelo sojenje nekdanjim vodilnim predstavnikom iraške stranke Baas, obtoženim vojnih zločinov. Proces proti nekdanjemu predsedniku se bo po besedah iraškega ministra za pravosodje Maleka Dohaneja al Hasana začel kasneje, najverjetneje kmalu po januarskih volitvah v Iraku. V pogovoru za švicarski dnevnik Le Temps je al Hasan potrdil, da bo pred sodnike prvi stopil Ali Hasan al Madžid, znan tudi kot Kemični Ali, svetovalec in bratranec Sadama Huseina, kot drugi pa eden od Huseinovih polbratov Barzan al Tikriti.
S posebnega sodišča, kjer bodo sodili nekdanjim vodilnim predstavnikom stranke Baas, pa so sporočili, da bo sojenje potekalo v skladu z iraško zakonodajo in mednarodnim pravom, na njem pa bodo navzoči mednarodni opazovalci. Po navedbah neimenovanega odvetnika se je doslej s svojim odvetnikom srečalo pet od enajstih obtoženih.
Iraški premier Ijad Alavi je v torek napovedal, da se bodo strmoglavljeni iršaki predsednik Sadam Husein in 11 visokih predstavnikov njegovega režima že od prihodnjega tedna začeli pojavljati pred sodiščem. "Prihodnji teden bo predstavljal začetek sojenja simbolom nekdanjega režima, ki se bodo pred sodiščem pojavljali drug za drugim," je povedal Alavi.
1,5 milijarde za zaščito vojakov v Iraku
Ameriška kopenska vojska je od zveznega kongresa dobila zeleno luč, da porabi dodatnih 1,5 milijarde dolarjev za zaščito vojakov v Iraku, s čimer bodo dodali oklep na vozila ter razširili sodobno tehnologijo za spremljanje konvojev in onemogočanje daljinskega sprožanja obcestnih bomb. Republikanski senator iz Ohia Mike De Wine je poveljniku večnacionalnih enot v Iraku, generalu Thomasu Metzu v torek poslal pismo, v katerem ga je zaprosil, naj pomilosti dva vojaka iz Ohia, ki sta bila obsojena na šest mesecev zapora, ker sta skupaj s kolegi odpeljala zapuščena vojaška vozila v Kuvajtu in jih odpeljala na delo v Irak. Čeprav so vozila vzeli za opravljanje svoje dolžnosti ,jih je vojska obtožila tatvine, uničenja vojaške lastnine in prikrivanja zločina. Mike DeWine meni, da je takšna vojaška logika malce skregana sama s sabo, kazen pa se mu zdi pretirana, zato prosi, naj vojakom povrnejo vse ugodnosti. Odgovora za zdaj še ni dobil.
Na volitvah bo sodelovalo 7200 kandidatov
Na splošnih volitvah v Iraku, ki bodo 30. januarja 2005, bo nastopilo 7200 kandidatov s 107 kandidatnih list, je sporočila iraška osrednja volilna komisija. Za 275 sedežev v narodni skupščini se bodo potegovali kandidati 73 strank, devetih koalicijskih list in 25 neodvisnih kandidatov. Rok za vložitev kandidatnih list se je iztekel 15. decembra.
Na volitvah za 111 sedežev avtonomnega parlamenta Kurdistana pa bo sodelovalo 499 kandidatov s 15 list, med njimi tudi koalicije največjih kurdskih strank, Demokratske stranke Kurdistana (PDK) in Domoljubne unije Kurdistana (UPK).
Na volitvah v 17 provincah in v iraški prestolnici pa bo po podatkih volilne komisije sodelovalo 7850 kandidatov s 382 list. V Bagdadu se bodo potegovali za 51 sedežev, v vsaki provinci pa za 41 sedežev.
