Gibanja, med njimi tudi Hamas in Islamski džihad, so se sicer pogovarjala o podaljšanju premirja, vendar pa je smrt štirih Palestincev, ki jih je v petek med vojaško operacijo v Nablusu na Zahodnem bregu ubila izraelska vojska, uničila vsakršno upanje o morebitnem podaljšanju premirja.
Izraelska letala nad Bejrutom
Izraelska letala so v povračilo za napad Hezbolaha na mesto Šalom na severu Izraela napadla jug Libanona in večkrat prebila zvočni zid nad Bejrutom. V Šalomu je izstrelek ubil enega Izraelca pet pa ranil. Gre za prvo smrtno žrtev Hezbolaha po umiku izraelske vojske z juga Libanona pred tremi leti. Ob preletih izraelskih letal so nad mestom okoli ene ure po lokalnem času odjeknili glasni poki, ki so zbudili številne prebivalce mesta in okolice. Nekaj ur pred tem se je izraelski premier Ariel Šaron z visokimi izraelskimi vojaškimi predstavniki pogovarjal o morebitnem odgovoru Izraela na napade proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah na izraelsko ozemlje. Na srečanju v Jeruzalemu, na katerem je bil tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Moše Jalon, so načelno dovolili izraelskemu letalstvu, da odgovori na napade Hezbolaha. Novo srečanje Šarona z visokimi vojaškimi predstavniki pa je predvideno za torek.
Namestnik izraelskega obrambnega ministra Zeev Boim je za izraelski vojaški radio davi dejal, da je Izrael v tej fazi bolj naklonjen diplomatskim prizadevanjem, da pa bi lahko v primeru novih napadov Hezbolaha napadel sirske objekte v Libanonu. Ob tem je Sirijo obtožil, da je dejanska "gopodarica" Hezbolaha. Drugi izraelski predstavniki pa so medijem dali vedeti, da se bo Izrael v tej fazi zadovoljil z ameriškimi pritiski na Sirijo, naj ustavi Hezbolah.
Hezbolah, ki ga podpirajo Libanon, Sirija in Iran, je po osmih mesecih premirja minuli petek z območja Libanona znova obstreljeval sporno obmejno območje Šlomi v Izraelu. V nedeljskem obstreljevanju tega območja pa je bil ubit 16-letni Izraelec, pet Izraelcev pa je bilo lažje ranjenih. Šlomi meji na Sirijo in Libanon, Izrael pa ga je zasedel leta 1967. V času zasedbe je bilo to ozemlje sirsko, sedaj pa ga ob soglasju Damaska zase zahteva Libanon.
Zaradi tega napada in posledičnega preletavanja izraelskih letal nad Bejrutom so se zunanji ministri Egipta, Savdske Arabije in Sirije, Ahmed Maher, princ Saud ter Faruk al Šara, dogovorili, da se danes srečajo v Kairu na pogovorih o razmerah na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Iraku. Princ Saud se že mudi v Egiptu skupaj s savdskim prestolonaslednikom, princem Abdulahom, ki se je v okviru turneje po območju v nedeljo že sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom.
Egipt, ki je kot prva arabska država leta 1979 podpisal mirovni sporazum z Izraelom, velja za zmernega posrednika v arabsko-izraelskem konfliktu. Zmerna je tudi Savdska Arabija, ki je najvplivnejša zalivska država, medtem ko Sirija zagovarja trdo linijo tako glede Izraela kot Iraka.