Škotska pred referendumom o neodvisnosti?

Škotska nacionalna stranka (SNP), ki že štiri leta vodi manjšinsko vlado na Škotskem, je na četrtkovih volitvah v regionalni parlament dosegla izjemen uspeh. Prvič doslej si je namreč v parlamentu v Edinburgu zagotovila večino in s tem Škotsko približala referendumu o neodvisnosti.

SNP je na volitvah največ glasov pobrala nekoč vladajočim laburistom in si v regionalnem parlamentu, holyroodu, kot prva stranka od njegove ustanovitve leta 1999 zagotovila večino. Od 129 sedežev jih bodo 69 zasedli poslanci iz vrst SNP. Laburisti so osvojili 37 sedežev, konservativci pa 15, poroča britanski BBC.

Predsednik stranke in škotski prvi minister Alex Salmond je obljubil, da bo v štirih letih izpeljal referendum o neodvisnosti Škotske. Tega v svojem dosedanjem mandatu ni mogel storiti, ker njegova stranka v parlamentu ni imela večine. "Prav tako kot so nam ljudje izrazili zaupanje, moramo tudi mi zaupati njim. In zato bomo v tem mandatu izpeljali referendum in ljudem zaupali ustavno prihodnost Škotske," je dejal Salmond, ki je rezultat označil za "izjemno zmago".

Britanski premier David Cameron je že čestital Salmondu za zmago. Glede referenduma pa je dejal, da se bo v tem primeru sam "z vsakim delcem svojega telesa boril za to, da Združeno kraljestvo ostane skupaj".

A kljub temu da je SNP zelo priljubljena na Škotskem, prizadevanje za neodvisnost ne uživa tolikšne podpore niti v britanskih političnih krogih in niti med Škoti samimi. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je marca 2010 izvedel inštitut YouGov, bi za neodvisnost Škotske glasovalo le 27 odstotkov njenih prebivalcev.

Velika izguba za liberalne demokrate

Poleg volitev v škotski parlament in lokalnih volitev v Angliji, kjer so največjo izgubo utrpeli liberalni demokrati, so narodno skupščino v četrtek volili tudi na Severnem Irskem in v Walesu.

Kljub slabemu izidu na Škotskem so laburisti v Walesu le za las zgrešili večino v skupščini. Na volitvah so si po dokončnih izidih zagotovili od 30 od 60 sedežev in bodo tako za oblikovanje vlade morali znova poiskati koalicijskega partnerja. Doslej je bila to nacionalna stranka Plaid Cymru, ki naj bi to najverjetneje ostala tudi v prihodnosti.

Plaid Cymru je sicer osvojila 11 sedežev, konservativci 14, liberalni demokrati pa pet in so prav tako možen koalicijski partner laburistom, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Glasove na Severnem Irskem so medtem začeli preštevati šele danes in izidi naj bi bili znani v soboto. Prvi podatki sicer kažejo močno podporo dvema prevladujočima strankama: protestantski Demokratski unionistični stranki (DUP) in katoliški stranki Sinn Fein.

Stranki sta zadnja štiri leta preživeli v presenetljivo stabilni skupni vladi, ki je bila plod mirovnega dogovora iz leta 1998. Javnomnenjske raziskave so sicer DUP napovedovale ohranitev večine.

Britanci glede na delne izide zavrnili spremembo

Britanci pa so na četrtkovem referendumu z veliko večino zavrnili spremembo volilnega sistema. Proti spremembi je glede na delne izide glasovalo slabih 70 odstotkov, za pa 30 odstotkov volivcev. Zavrnitev po slabem rezultatu na lokalnih volitvah v Angliji pomeni nov udarec za koalicijske liberalne demokrate, ki so zahtevali razpis referenduma.

Predsednik liberalnih demokratov Nick Clegg je za poraz svoje stranke na volitvah okrivil stroge varčevalne ukrepe, ki jih je za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja predvidela britanska vladajoča koalicija. "Dobili smo hud udarec," je priznal in dodal, da bodo "podvojili" svoja prizadevanja in prepričali volivce o pomembnosti svoje vloge znotraj vlade.

Premier in vodja konservativcev David Cameron pa je že dejal, da bodo kljub "različnim pogledom" in ostri bitki med strankama v kampanji pred referendumom, konservativci in liberalni demokrati še naprej skupaj delali "v nacionalnem interesu" ter odslužili poln petletni mandat.