Škorpijonom 58 let zapora

Senat za vojne zločine okrožnega sodišča v Beogradu je izrekel sodbe v postopku proti peterici pripadnikov paravojaške enote Škorpijoni, ki jih obtožnica bremeni, da so v bosanskem mestecu Trnovo julija 1995 umorili šest muslimanskih civilistov iz Srebrenice. Slobodan in Branislav Medić sta dobila največjo možno kazen oziroma vsak po 20 let zapora, Peru Petraševiću je sodišče dosodilo 13, Aleksandru Mediću pa 5 leta zapora. Peti obtoženec Aleksandar Vukov je bil oproščen.

Sodni postopek proti petim pripadnikom enote Škorpijoni se je začel 20. decembra 2005. Za ta zločin v Trnovu je bil obtožen še en pripadnik enote Škorpijoni Slobodan Davidović, ki so ga aretirali na Hrvaškem in ki ga je senat zagrebškega sodišča že konec decembra 2005 obsodil na 15 let zapora. Sodelovanje pri umoru šestih Muslimanov, je med sodnim postopkom, ki je v Beogradu trajal skoraj poldrugo leto, je priznal le drugoobtoženi Pero Petrašević, ki je verjetno tudi zato dobil 13 let zapora oziroma manj kot prvoobtožena Slobodan in Branislav Medić.

Paravojaška enota Škorpijoni, ki naj bi jo ustanovila Naftna industrija Republike srbske, je sodelovala tudi v vojaških operacijah samooklicane Republike srbska krajina na Hrvaškem. Kot je pred tednom dni v sklepni besedi izpostavil zastopnik tožilstva, so Škorpijoni v konkretnem primeru nedvoumno storili vojni zločin, saj so bili tudi kot paravojaška enota zavezani k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Odvetniki žrtev pa so trdili, da so bili Škorpijoni regularna enota ministrstva za notranje zadeve Srbije.

Večino obtožencev so aretirali 2. junija 2005 v Vojvodini, prav takrat, ko se je v Beogradu mudila glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, ki je po vesti o priprtju pripadnikov Škorpijonov pohvalila "briljantno operacijo" srbskih oblasti. Davidovića, ki ga je obtožnica bremenila tudi mučenja hrvaških ujetnikov v hrvaški Boboti leta 1991, je hrvaška policija priprla deset dni pozneje v bližini Vukovarja.

Pripadniki Škorpijonov, vključno z Davidovićem, so se znašli za zapahi, ko so med sojenjem zdaj že pokojnemu nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću pred haaškim sodiščem 1. junija 2005 predvajali posnetke umora šestih Muslimanov pri Trnovu na vzhodu BiH.

Na posnetkih, ki so jih istega dne predvajali tudi srbski mediji, je bilo videti, kako skupina ljudi v uniformah z rdečimi baretkami s tovornjaka zvleče šest preplašenih civilistov z zavezanimi rokami. Vojaki, za katere se je potem izvedelo, da so bili pripadniki Škorpijonov, so štiri ujetnike ustrelili, dvema pa naložili, naj izkopljeta grobove. Ko sta to storila, so tudi njiju ustrelili v hrbet.

Vrhovno sodišče Srbije je ukinilo sodbo, s katero je sodni senat za vojne zločine v Beogradu 6. septembra lani obsodil Saša Radaka na 20 let zapora zaradi sodelovanja v poboju približno 200 hrvaških ujetnikov na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991. Prizivno sodišče je že ob koncu leta 2006 razveljavilo sodbo, s katero je beograjsko sodišče zaradi poboja pri Ovčari obsodilo 14 obtožencev na večletne zaporne kazni.

Trem glavnim obtožencem sodijo na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, pred sodiščem v Beogradu pa so se do zdaj zvrstili kar trije ločeni postopki proti skupaj 16 obtožencem.

Tožilstvo haaškega sodišča je 15. marca v sklepni besedi v postopku za zločin na farmi Ovčara zahtevalo dosmrtno zaporno kazen za t. i. vukovarsko trojko, nekdanje častnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Mileta Mrkšića, Veselina Šljivančanina ter Miroslava Radića. Sodniki naj bi razsodbo proti njim zaradi individualne in poveljniške odgovornosti za zločin na farmi Ovčari razglasili čez nekaj tednov.

V Beogradu pa je sodišče v postopku proti neposrednim storilcem poboja pri Vukovarju 12. decembra 2005 obsodil 14 obtožencev, od katerih jih je osem dobilo 20 let zapora. Srbsko vrhovno sodišče pa je leto dni pozneje omenjeno sodbo ukinilo "zaradi bistvene kršitve določil kazenskega postopka" in naložilo ponovno sojenje. Na beograjskem sodišču so za vukovarski zločin ločeno sodili tudi Saši Radaku, ki ga je sodni senat za vojne zločine v Beogradu septembra lani obsodil na 20 let zapora. Vrhovno sodišče pa je zdaj ugotovilo, da je prišlo tudi v tem primeru do "bistvenih kršitev kazenskega postopka“ in je prav tako naložilo ponovni sodni postopek proti obtožencu.