Skoraj vsak drugi Nemec za odstop Merklove. Ji bo v pomoč Junckerjev zmedeno sklicani vrh?

Po prvotnih načrtih naj bi bil nedeljski sestanek v ozkem krogu držav z zunanjo mejo, ki so pod največjim migracijskim pritiskom, in najbolj priljubljenih ciljnih držav migrantov, ki se spopadajo z izzivom sekundarnih gibanj.

Nato je Juncker poslal javno vabilo, v katerem je zapisal, da je srečanje namenjeno skupini voditeljev, ki jih "zanima iskanje evropskih rešitev", s čimer je bistveno razširil sestavo, saj malokdo želi pustiti vtis, da ga evropske rešitve ne zanimajo.

Višegrajska četverica bo vrh bojkotirala. Koliko članic se bo srečanja udeležilo, ni jasno. V komisiji so potrdili, da pridejo Nemčija, Francija, Grčija, Italija, Bolgarija, Španija, Avstrija, Malta, Nizozemska in Belgija. Udeležbo je potrdil tudi slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar.

Za Slovenijo je po neuradnih informacijah ključno zagotoviti, da rešitev, dogovorjena v ožjem krogu, ne bi bila v nasprotju z njenimi interesi. Pri tem se neuradno izpostavlja, da se Slovenija sooča s podobnimi izzivi kot države z zunanjo mejo, ker določene druge države z zunanjo mejo ne izpolnjujejo svojih nalog.

V komisiji, ki je za nedeljo pripravila osnutek izjave na štirih straneh, ki naj bi jo sprejeli udeleženci, poudarjajo, da to ne bo vrh odločitev, temveč pripravljalni in posvetovalni sestanek, ki naj bi utrl pot odločitvam na vrhu unije prihodnji teden.

Težave Merklove

Osnovni namen nedeljskega vrha je pomagati Merklovi, ki se ji maje vlada. Bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), sestra njene Krščansko-demokratske unije (CDU), namreč grozi z enostranskimi ukrepi, če ne bo evropske rešitve, ki bi preprečila sekundarne migracije.

Po anketu YouGov pa si v luči sedanje krize nemške vlade zaradi azilne politike že skorajda vsak drugi Nemec želi, da bi kanclerka odstopila, 42 odstotkov Nemcev si na drugi strani želi, da bi Merklova ostala na kanclerskem položaju. 15 odstotkov vprašanih o tem nima mnenja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Glede na volivce posameznih strank je med volivci Krščansko-demokratske unije (CDU) pod vodstvom Merklove in sestrske Krščansko-socialne unije (CSU) 63 odstotkov takšnih, ki podpirajo Merklovo, 27 si jih želi spremembe pri vodstvu nemške vlade. Še večjo podporo, 66 odstotkov, nemška kanclerka uživa pri nemških Zelenih, sledijo Levica (48 odstotkov), nemški socialdemokrati (46 odstotkov), liberalci (45 odstotkov) in Alternativa za Nemčijo (šest odstotkov).

Spor med CDU in CSU glede zavračanja prosilcev za azil, ki so že bili registrirani v kateri od drugih držav članic EU, je nemško koalicijsko vlado med CDU/CSU in socialdemokrati pahnil v globoko krizo. Merklova namerava na vrhu EU 28. in 29. junija skleniti dvostranske dogovore, da bi konflikt razrešila.

V javnomnenjski raziskavi je medtem samo 32 odstotkov menilo, da bo vladajoča koalicija zaradi sedanje krize razpadla. Vsak drugi je sicer menil, da velika nemška koalicija ne bo vzdržala do konca mandata 2021. Da ji bo to uspelo, je menilo 31 odstotkov vprašanih, še navaja dpa.

Dvostranski dogovori?

Ker dogovora o evropski azilni reformi ni na vidiku zaradi spornih begunskih kvot, od katerih nekatere članice z zunanjo mejo ne odstopajo, medtem ko so za višegrajsko četverico in Avstrijo nesprejemljive, si prizadeva Merklova doseči dvostranske oziroma večstranske dogovore z državami z zunanjo mejo, zlasti Italijo in Grčijo.

To naj bi bili dogovori po vzoru sporazuma med EU in Turčijo, s katerim so zajezili tok migrantov v unijo. Italija in Grčija naj bi sprejeli nazaj prosilce za azil, ki bi jih v skladu z veljavnimi azilnimi pravili kot državi vstopa v Unijo morali obravnavati, vendar so odšli čez notranje meje v druge članice. V zameno naj bi dobili določene spodbude.

Takšen dogovor z Italijo in Grčijo po neuradnih ocenah ni nemogoč, saj sta državi soočeni z izbiro, da prostovoljno sprejmeta prosilce za azil in za to še kaj iztržita ali pa da Nemčija in za njo še druge države zaprejo meje in se bosta prav tako prisiljeni soočiti s povečanim številom migrantov.

Centri izven EU?

EU po drami z migranti na ladji Aquarius, ki so bili ujeti na morju, ker vkrcanja nista dovolili ne Italija ne Malta, načrtuje tudi vzpostavitev centrov za obravnavo migrantov zunaj unije. Med možnimi gostiteljicami se omenjajo Albanija, Tunizija in Libija.

Pri tej zamisli gre v osnovi za to, da bi ladje, ki rešijo migrante v Sredozemlju, te namesto v države EU pripeljale v centre v tretjih državah, kjer bi imeli namestitev, oskrbo in hrano ter pravico do ustrezne obravnave. Upravljali bi jih v sodelovanju z uradom ZN za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).

S tem naj bi EU odstranila glavno vabo in razbila poslovni model tihotapcev z migranti. Diplomatski viri ob tem poudarjajo, da to nikakor ne bi bila rešitev po vzoru spornih avstralskih centrov na otokih Nauru in Manus v Papui Novi Gvineji, saj da so bili prebežniki tja napoteni trajno.

Poleg omenjenih dveh tem v osnutku nedeljske izjave med navedenimi ukrepi izstopata Junckerjevi pobudi za predlog nove zakonodaje za vzpostavitev prave mejne policije EU in pravega azilnega organa EU.