Sirske oblasti so odgovornost za pokol v Huli, ki se je zgodil pretekli teden, pripisale upornikom. Ti naj bi po mnenju režima predsednika Bašarja al Asada z uprizoritvijo pokola skušali izzvati posredovanje mednarodne skupnosti. Oblasti so namreč uvedle svojo preiskavo okoliščin pokola, s katero so ugotovile, da vladne sile niso bile vpletene v pokol, uporniki pa trdijo, da so pokol izvedle milice, ki imajo podporo režima.
General Kasem Džamal Sulejman, ki je vodil preiskavo sirske vlade, je povedal, da je pokol v usklajeni akciji z napadi na pet nadzornih točk sirske vojske izvedlo več sto upornikov. Dodal je, da je bil cilj akcije očrniti vojsko in zanetiti sektaške nemire. "Vladne sile niso bile prisotne na tem območju, ne pred pokolom in ne po njem," je dejal.
Pojasnil je, da so bile žrtve celotne družine, ki se niso hotele upreti vladi in so nasprotovale oboroženim upornikom. "Cilj teh oboroženih skupin je na kakršen koli način in v kakršni koli obliki pripeljati tujo intervencijo proti državi," je še povedal Sulejman.
Odzvala se je že ameriška veleposlanica v Združenih narodih Susan Rice, ki je njegovo poročilo označila za "očitno laž". "Ni nobenega stvarnega dokaza, tudi s strani opazovalcev ZN ne, ki bi potrdil takšen razvoj dogodkov," je dejala. Opazovalci so namreč ugotovili, da so bile vladne sile aktivne na območju mesta Hule ob pokolu.
Anan izgublja potrpljenje
Posebni odposlanec ZN Kofi Anan se je z al Asadovim režimom in uporniki dogovoril za mirovni načrt, ki je začel veljati 12. aprila letos. Del tega načrta je bila tudi napotitev okoli 300 opazovalcev Združenih narodov na območje, vendar se nasilje v državi kljub temu nadaljuje. Anan pa je danes po pogovorih z libanonskim premierjem Nadžibom Mikatijem dejal, da ga počasen napredek v Siriji frustrira, postaja pa tudi vse bolj nestrpen. Želi si hitrejšega napredka pri reševanju krize.
V ZN opozarjajo na zločine proti človečnosti
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je dejala, da bi lahko pokol v Huli obravnavali tudi z vidika zločina proti človečnosti in drugim mednarodnim zločinom. Mednarodno skupnost je pozvala, naj z vsemi sredstvi prepreči nekaznovanost in zagotovi, da bodo odgovorni prišli pred roko pravice zaradi zagrešenih zločinov. "Opozarjam, da so tisti, ki ukažejo, sodelujejo ali ne ustavijo napadov na civiliste, kazensko odgovorni za svoja dejanja. Druge države morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da to preprečijo in privedejo storilce mednarodnih zločinov," je dodala.
Mučijo na obeh straneh
Sirske sile in njihove zavezniške milice naj bi mučile in iznakazile civiliste, vključno z otroki, to naj bi počeli po naročilu sirskih oblasti, je opozoril svet ZN proti mučenju. Obsodili so na "splošno razširjeno uporabo mučenja in krutega ravnanja z ujetniki, posamezniki, ki jih sumijo, da so sodelovali v demonstracijah, novinarji, spletnimi blogerji, prebežniki iz varnostnih oblasti, ranjenimi in poškodovanimi, ženskami in otroki". Deset neodvisnih strokovnjakov tega sveta je tudi izrazilo zaskrbljenost nad obtožbami o mučenjih, usmrtitvah in ugrabitvah, ki naj bi jih prav tako izvajali pripadniki opozicijskih upornikov.
Nov pokol ...
Sirski aktivisti opozarjajo na nov pokol 12 civilistov, ki so jih vladne sile po hitrem postopku usmrtile na poti z dela v tovarni v mestu Kusajr. Po podatkih opozicijskega koordinacijskega odbora so vladne sile pri nadzorni točki delavce prisilile, da zapustijo avtobus, jim zvezale roke in jih postrelile.
Rusija in Kitajska še vedno proti ukrepom v okviru Varnostnega sveta
Pokol, ki se je zgodil pretekli konec tedna, v njem pa je bilo pobitih 108 ljudi, večinoma žensk in otrok, je mednarodna skupnost obsodila. Posledice so si ogledali tudi opazovalci ZN, ki so ugotovili, da je bilo nekaj žrtev ubitih med obstreljevanjem topništva, večina pa naj bi jih bila ubitih s streli iz neposredne bližine ali celo s hladnim orožjem.
Zahod, predvsem ZDA, si želi ostrejših ukrepov proti Siriji, a jih Varnostni svet za zdaj zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske ni sprejel. Ti dve državi sta tudi ob zadnjih dogodkih ponovili svoje nasprotovanje ostrejšim ukrepom. Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je Rusijo obsodila, da bo s podporo sirskemu režimu tudi sama prispevala k netenju državljanske vojne. Hkrati pa je dodala, da je vse več podpore za vojaško intervencijo. "Rusi mi govorijo, da si ne želijo državljanske vojne. Jaz pa jim govorim, da bo prav njihova politika prispevala k državljanski vojni," je povedala v Köbenhavnu.
Putin o Siriji govoril z Merklovo
Sirija je bila tudi ena osrednjih tem pogovorov ob današnjem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Berlinu. Nemčija in Rusija se zavzemata za politično rešitev konflikta v Siriji. Obe državi vlagata veliko truda v to, da bi preprečili izbruh državljanske vojne v državi in nadaljnje trpljenje njenih prebivalcev, je ob tem dejala nemška kanclerka Angela Merkel.
"Prizadevati si moramo, da na političen način rešimo konflikt," je dejala Merklova. Izhodiščna točka pa bi lahko bil mirovni načrt posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana. Še posebej v Varnostnem svetu ZN bi se morali zavzeti za uresničitev tega načrta, morda pa bi morali predlagati še dodatne politične ukrepe," je dejala nemška kanclerka.
Putin je zagotovil, da Rusija Siriji ne dobavlja orožja, ki bi ga lahko uporabili ob izbruhu državljanske vojne. "Verjamem, da se lahko za konflikt najde politična rešitev," je dejal Putin. Po srečanju z Merklovo je zavrnil očitke, da Rusija sirskemu režimu nudi enostransko podporo. Dodal je, da ima Rusija dobre odnose s Sirijo, vendar v konfliktu ne podpira nobene strani.
"Naša skupna naloga je, da preprečimo državljansko vojno. Annanov načrt ne sme propasti, preprečiti se mora eskalacija nasilja. Nihče nima koristi od državljanske vojne," je povedal ruski predsednik.
Iz Berlina se je Putin odpravil v Pariz na obisk k novemu francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu. Ta je ponovil stališče Francije, da je edina pot do rešitve sirskega konflikta odhod Bašarja al Asada.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.