Preiskovalci Združenih narodov so objavili poročilo, v katerem vladne predstavnike sirske oblasti in vojsko bremenijo grozodejstev nad sirskim prebivalstvom. V protestih, ki Sirijo pretresajo že od marca, so bili tako storjeni zločini proti človeštvu, umori, uboji, mučenja otrok in množična posilstva prebivalstva.
Kot pravijo, so bili ukazi za streljanje in ustrahovanje prebivalstva izdani z najvišjih vladnih vrhov, odbor pa je zaslišal 223 žrtev in očividcev, med drugim tudi številne prebežnike iz Asadovih varnostnih sil, ki so potrdili, da so prejeli ukaz, da morajo streljati in pobijati demonstrante, povedali pa so tudi, da so morali do smrti mučiti celo otroke.
V nasilju je bilo ubitih najmanj 256 otrok, vojaške oblasti pa naj bi celo seksualno mučile in zlorabile mladoletne fante. Eden izmed nekdanjih vojakov je pobegnil iz vojaških vrst, ko je bil priča temu, da je eden izmed oficirjev v mestu Latakia ustrelil dvoletno deklico in nato povedal, da jo je ubil zato, da ne bi postala demonstrantka, ko bi odrasla.
Sankcije proti Siriji vse ostrejše
Poročilo je bilo izdano dan po tem, ko je Arabska liga odobrila ekonomske sankcije proti uradnemu Damasku, da bi izolirala Asadov režim in bi odgovarjal za osemmesečno nasilje od začetka marčevske vstaje. Doslej je bilo v Siriji ubitih 3.500 ljudi, več deset tisoč pa jih je zaprtih.
Sirski zunanji minister Valid al Mualem je odločitev obsodil, sankcije pa označil kot "napoved ekonomske vojne proti Siriji“. Sirske oblasti za nasilje dolžijo "oborožene teroriste“, potrjujejo pa tudi, da so s tujih računov uspele dvigniti med 95 in 96 odstotki sredstev oziroma prihrankov.
Diplomatski krogi v Bruslju napovedujejo, da bodo ostre ukrepe še okrepili, tarča napadov pa bodo sirska naftna industrija in finančni sektor, s čimer bodo vladne vire prihodkov dodatno oklestili.
Sledi vojaško posredovanje v Siriji?
Po zadnjih poročilih in sankcijah so ZDA in Nemčija Varnostni svet Združenih narodov pozvale k odločnim ukrepom, s katerimi bi Sirijo kaznovali za storjena grozodejstva, saj je potrpljenje mednarodne skupnosti popolnoma pošlo. 15-članski Varnostni svet je bil prejšnji mesec neenoten glede resolucije, s katero bi obsodili Asadov režim. Rusija in Kitajska sta med glasovanjem uporabili pravico veta, Brazilija, Indija, Južna Afrika in Libanon pa niso glasovale.
Zaradi notranje razklanosti Varnostnega sveta je bil doslej enoten le v izjavi, ki ni tako moralno bremenila sirskih oblasti za nasilje v državi. 193-članska Generalna skupščina Združenih narodov je prejšnji teden obsodila nasilje, Amnesty International pa si prizadeva, da Varnostni svet Sirijo obsodi na mednarodnem sodišču ICC, uvede embargo na uvoz orožja in zamrzne celotno imetje predsednika Asada in njegove administracije.
Embargu na uvoz orožja nasprotuje Rusija in poudarja, da je čas, da mednarodna skupnost preneha groziti uradnemu Damasku in postavljati vedno nove ultimate. Podporo lokalnemu prebivalstvu je izreklo turško zunanje ministrstvo in poudarilo, da je treba ob meji s Sirijo postaviti krizne centre, saj poskuša iz Sirije pred nasiljem pobegniti več sto tisoč ljudi. Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je poudaril, da Turčija ne soglaša z vojaškim posredovanjem v Siriji, a tega scenarija reševanja sirskega vprašanja ne izključujejo.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.