Sirska prva dama Asma al Asad je v redkem intervjuju za ruski medij Russia24 razkrila, zakaj v času, ko državo pretresa konflikt, ni zapustila države. "Nikoli nisem niti pomislila na to, da bi bila kje drugje, čeprav sem imela priložnost, da zapustim Sirijo. Oziroma – da pobegnem iz nje," je dejala in svojo odločitev utemeljila s tem, da je ob možu, predsedniku države Bašarju al Asadu ostala tudi zato, da ljudstvo vanj ne bi izgubilo zaupanja.
"Ponudbe, da zapustim državo, so vključevale tudi zagotovljeno varovanje zame in za moje otroke, in celo finančno varnost," je razkrila. "Vendar najbrž ni treba biti genij, da razumeš, da ni šlo zame ali za otroke, šlo je za pretkan načrt, kako zamajati zaupanje v predsednika," je prepričana. To bi bil namreč še zadnji signal ljudem, da se država sesuva sama vase.
Gre za prvo večje javno pojavljanje Asme al Asad, pred tem se je leta 2011 odmevno pojavila v znani reviji Vogue, v članku z naslovom "Puščavska roža", kjer so med drugim pohvalili Asadove korake k demokratizaciji države, ko se je nasilje stopnjevalo, so članek, kot poroča Guardian, umaknili.
Glede vojne je Asadova soproga dejala, da trpijo vsi vpleteni v konflikt. Izpostavila je smrt malega begunca Aylana Kurdija, čigar ikonična fotografija je svet dokončno opozorila na kruto usodo ljudi, ki bežijo iz države, ki jo para vojna. "V Siriji ni družine, ki v konfliktu ne bi izgubila kakšnega člana. Starši pogosteje kot na poroke, hodijo na pogrebe svojih otrok," je dejala in humanitarno krizo v državi opisala kot "nepredstavljivo".
V 30-minutnem pogovoru v angleškem jeziku je obsodila zahodne sankcije proti režimu v Damasku, ki so po njenem najhuje prizadele "običajne ljudi". Kritizirala je tudi poročanje zahodnih medijev o vojni in njenem ozadju.
Sirski konflikt sicer traja že skoraj šest let, predvsem zadnje leto pa sirska bojišča postajajo tudi prizorišče besednega spopada med ZDA in Rusijo. Po poročanju Independenta Turčija že opozarja, da bi lahko besedno merjenje moči povzročilo konflikt, ki bi prerasel v tretjo svetovno vojno, če velesili namesto sporov ne bosta iskali rešitev.
Vojna v Siriji je doslej vzela okoli četrt milijona življenj, polovica prebivalcev – okoli 11 milijonov ljudi – pa je morala zapustiti domove. Medtem ko so nekateri zavetje poiskali v domovini, so številni zapustili državo in odšli v sosednje države ali v Evropo.
Vojno so zanetili protesti v okviru vstaj "arabske pomladi", ki so se takrat odvijale v regiji. Režim Bašarja al Asada je proteste nasilno zatrl, nekaj uporniških skupin pa se je odločilo za vojaški boj z vladnimi silami.
Težave, ki so privedle do vojne pa so precej globlje. Sirija je postala samostojna leta 1946, po nekaj državnih udarih in nemirnem obdobju, se je leta 1971 v državi, kjer sunitski muslimani predstavljajo 74 odstotkov populacije, za predsednika razglasil oče Bašarja al Asada, Hafez al Asad, pripadnik alavitov. To je marsikoga razjezilo, olje na ogenj je leta 1973 prilila ustava, ki prvič ni zahtevala, da je predsednik države musliman. Sledili so protesti, ki jih je večinoma pripravila Muslimanska bratovščina, ki je Hafeza razglasila za sovražnika Alaha, sunitska večina je bila šokirana, da je po več stoletjih izgubila oblast. Kljub temu je oblast preživela več poskusov strmoglavljenja.
Po Hafezovi smrti je oblast prevzel Bašar al Asad, takrat s skromnimi političnimi izkušnjami, a poročen s sunitsko muslimanko Asmo, prej investicijsko bančnico. Menjava oblasti na prelomu tisočletja je sprožila vprašanja o demokratičnih reformah in znova obudila napetosti med skupinami, kjer so olje na ogenj prilivale tudi zahodne sile, še posebej ZDA, ki so podprle nekaj uporniških skupin, pri tem pa prezrle njihove džihadistične elemente. Njihovo jezo si je Asad nakopal z nasprotovanjem invaziji na Irak in nekaterim drugim posegom v regijo.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.