Širitev najbolj podpirajo Poljaki

Tik pred vstopom Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo evropska javnost ostaja razdeljena glede prihodnjega širjenja unije - 46 odstotkov Evropejcev širitev podpira, 42 odstotkov pa ji nasprotuje, kažejo izsledki najnovejše Eurobarometrove raziskave za september in oktober, objavljene danes v Bruslju. Najbolj širitev podpirajo Poljaki, takoj za njimi pa so Slovenci, ki širitev podpirajo celo bolj kot Romuni in Bolgari pa tudi bolj kot Hrvati in Turki.

Širitev podpira 74 odstotkov Slovencev, kar je za dva odstotka manj kot na Poljskem in za šest odstotkov več kot v Romuniji, kjer je naklonjenost širitvi med obema pristopnicama in dvema kandidatkama največja. Romuniji sledi Bolgarija s 67-odstotno podporo, na Hrvaškem je podpora 64-odstotna, v Turčiji pa je za širitev polovica vprašanih, kaže Eurobarometrova raziskava, opravljena nekaj mesecev pred šest širitvijo unije.

V odnosu evropske javnosti do drugega najbolj aktualnega vprašanja v EU - ustavne pogodbe - je zaznati manj nihanj in večjo naklonjenost kot spomladi, ugotavlja Eurobarometer. Med desetimi državami, ki v času raziskave še niso ratificirale ustavne pogodbe, dokument podpira več kot polovica javnosti - 53 odstotkov. Največjo podporo ima ustava na Poljskem - 63-odstotno, najmanjšo pa v Veliki Britaniji - 40-odstotno. V Franciji in na Nizozemskem, kjer so dokument zavrnili na lanskih referendumih, je podpora 59- oziroma 56-odstotna.

Eurobarometer je tokrat poleg ugotovitev o odnosu evropskih državljanov do Evropske unije prvič objavil tudi izsledke o vrednotah in perečih družbenih vprašanjih, na primer o istospolno usmerjenih, legalizaciji marihuane, integraciji priseljencev in podobno.

Pet let po uvedbi evra najmanjše navdušenje nad skupno valuto

Skupna evropska valuta v območju evra pet let po uvedbi še vedno velja za pozitivno spremembo, vendar pa navdušenje nad njo upada. Kot kažejo izsledki danes objavljene Eurobarometrove raziskave, je navdušenje nad evrom trenutno najnižje od njegove uvedbe. Medtem ko je bilo v koristnost uvedbe evra leta 2002 prepričanih 59 odstotkov ljudi, jih je danes nad tem navdušenih še 48 odstotkov, kar je najnižja raven doslej. Zadovoljstvo z evrom je največje na Irskem, najmanjše pa na Nizozemskem.

Glavne prednosti uvedbe evra so po mnenju prebivalcev območja evra cenejše in preprostejše potovanje, lažje primerjanje cen in močnejši položaj Evrope v svetu. Po drugi strani so si skoraj enotni, da je uvedba evra prispevala k rasti cen.

Večina državljanov članic območja evra se je precej lahko prilagodila novi valuti, del pa jih ima še vedno težave s tem. Vse bolj se znajdejo pri plačevanju z evrom in ga vse pogosteje uporabljajo pri računanju vrednosti nakupov, kar je v primerjavi z letom 2003 zelo pomembna sprememba, kaže raziskava.

Največ težav s prilagajanjem na evro imajo v Italiji, kjer se je na enotno valuto navadilo le 45 odstotkov ljudi, najmanj pa na Irskem, kjer 81 odstotkov prebivalcev nima več težav s tem. Zelo velike so tudi razlike glede na starost; medtem ko se je evru že prilagodilo 73 odstotkov starih med 15 in 24 let, je v starostni skupini nad 55 let takih 52 odstotkov.

Evro je ohranil status mednarodne valute, po letu 2003 pa se je ta status še utrdil. Tri četrtine državljanov EU nanj gledajo kot na valuto, ki je primerljiva z ameriškim dolarjem ali japonskim jenom. Večini sicer ni mar za menjalni tečaj, kljub temu pa se zavedajo, da je en evro vreden več od enega ameriškega dolarja.

Večina prebivalcev območja evra meni, da uvedba enotne valute ni vplivala na njihov občutek, da so Evropejci, to občutje pa se od lani ni spremenilo.

73 odstotkov prebivalcev območja evra je naklonjenih širitvi na deset novih članic EU, 27 odstotkov pa ne. Naklonjenost širitvi območja evra je največja na Irskem (89-odstotna), najnižja pa v Italiji (64-odstotna).

Stopnja osveščenosti glede pakta o stabilnosti in rasti je zelo nizka, še ugotavlja Eurobarometrova raziskava. Večina prebivalcev zanj še ni slišala, večina ostalih pa ne ve, za kaj gre, čeprav so zanj že slišali. Kljub temu jih večina meni, da gre za pozitivno stvar, ki je prispevala k temu, da je evro postal stabilna in močna valuta. Se pa zelo razlikujejo mnenja glede tega, kako strogo bi morali pravila pakta upoštevati v različnih gospodarskih obdobjih in glede uvedbe sankcij za članice, ki ne spoštujejo pravil pakta.