Sirija: več kot sedem let groze

Krvava vojna v Siriji, ki je zahtevala prek 350.000 smrtnih žrtev ter pognala v beg več milijonov ljudi, traja že več kot sedem let. Konflikt se je dodatno zapletel po domnevnem napadu s kemičnim orožje v Dumi, po katerem so ZDA zagrozile s kaznovanjem sirskega predsednika Bašarja al Asada in davi grožnjo uresničile.

Marec 2011: Demonstracije v Damasku sprožijo množične proteste proti vladi sirskega predsednika Bašarja al Asada. Proteste krvavo zatrejo, več sto ljudi je ubitih.

Oktober 2011: Rusija in Kitajska blokirata resolucijo Združenih narodov za obsodbo Asadovega režima. V prihodnjih mesecih blokirata še več resolucij. V nasilju v Siriji je medtem ubitih več tisoč ljudi.

Junij 2012: Stalne članice Varnostnega sveta ZN in več bližnjevzhodnih držav se dogovorijo o načrtu za tranzicijo v Siriji, a načrtovana prehodna vlada ni oblikovana in vojna se nadaljuje.

Avgust 2013: V predmestju Damaska se zgodi napad s kemičnim orožjem, ki po različnih ocenah terja od več sto do več kot 1000 življenj. Sirski uporniki in Zahod za napad okrivijo vladne sile. Damask očitke zavrne in za katastrofo obtoži opozicijo.

September 2013: Resolucija VS ZN od Damaska zahteva uničenje celotnega arzenala kemičnega orožja. Kmalu zatem se začne postopek predaje in uničenja kemičnega orožja.

Januar/februar 2014: Mirovna pogajanja med sirskimi sovražnimi stranmi v Švici se končajo brez rezultata.

September 2014: ZDA in zaveznice z bojnimi letali prvič bombardirajo položaje skrajne skupine Islamska država na severovzhodu Sirije.

Januar 2015: Po več mesecih srditih bojev z Islamsko državo kurdskim borcem uspe osvoboditi severnosirsko mesto Kobane. Sledijo novi porazi džihadistov na severovzhodu Sirije.

Maj 2015: Islamska država osvoji antično mesto Palmira v osrednjem delu Sirije, ubije več sto ljudi in množično uničuje zgodovinsko dediščino.

September 2015: Rusija v Siriji začne zračne napade v podporo sirski vladi. Moskva trdi, da bombardira večinoma položaje Islamske države, Zahod pa ji očita napadanje zmernih upornikov.

Oktober 2015: S konferenco na Dunaju se začne nov poskus iskanja politične rešitve sirskega konflikta. Na konferenci sodelujeta tudi Rusija in Iran kot glavna zaveznika sirske vlade. Nov krog pogovorov na Dunaju se začne novembra, ko dosežejo dogovor o časovnici za politični proces v Siriji.

November 2015: Turčija v Siriji sestreli rusko bojno letalo, ker naj bi kršilo turški zračni prostor. Ruski predsednik Vladimir Putin Ankari zagrozi z resnimi posledicami in ji očita podporo skrajnežev v Siriji. Po krvavih terorističnih napadih v Parizu Francija okrepi zračne napade na skrajneže v Siriji. Medtem se okoli 60 držav priključi zavezništvu za boj proti IS.

December 2015: VS ZN soglasno sprejme resolucijo, ki izrisuje nadaljevanje mirovnega procesa za končanje vojne v Siriji. Ta proces naj bi očitno vključeval tudi Asadov režim, saj njegove politične usode resolucija ne omenja.

Januar 2016: Kljub odsotnosti pomembnih opozicijskih predstavnikov se v Ženevi začnejo večkrat preloženi mirovni pogovori med sirsko vlado in opozicijo. Rusija vztraja pri udeležbi sirskih Kurdov, kar pa zavrača Turčija.

Februar 2016: Mirovna pogajanja v Ženevi prekinejo brez preboja. Sirske vladne sile pa ob pomoči ruskih zračnih napadov sprožijo silovito ofenzivo na območju Alepa, ki z domov prežene več deset tisoč ljudi in zada hud udarec upornikom. Proti upornikom se na severu Sirije borijo tudi kurdske sile, ki jih čez mejo obstreljuje Turčija. ZDA in Rusija vendarle dosežeta sklenitev dogovora o prekinitvi ognja, ki ga podpreta tako sirska vlada kot opozicija.

Marec 2016: Sirske vladne sile ob podpori Rusije iztrgajo Palmiro iz rok Islamske države, a jo Islamska država decembra znova zavzame.

Avgust 2016: Turške sile prestopijo mejo s Sirijo.

December 2016: Sirske sile ob podpori ruskih zavzamejo Alep, kar pomeni veliko zmago za režim Bašarja al Asada. Veljati začne prekinitev ognja, potem ko je v mesecih pred tem prihajalo do krajših prekinitev ognja.

Januar 2017: Rusija in Iran, ki podpirata sirski režim, ter Turčija, ki je na strani upornikov, organizirajo mirovne pogovore med sprtima stranema v Siriji. Proces pripelje do vzpostavitve štirih varnih območij, čeprav se sporadični spopadi nadaljujejo.

Februar 2017: V Ženevi se začnejo nova mirovna pogajanja, ki pa se marca končajo brez uspeha. Turške sile in sirski uporniki sporočijo, da so iz rok Islamske države iztrgali mesto al Bab.

Marec 2017: Sirska vojska znova osvoji Palmiro. ZDA na pomoč sirskim opozicijskim silam na severu Sirije napotijo dodatnih vojake.

April 2017: V zračnem napadu s kemičnim orožjem na mesto Kan Šejkun, ki je v rokah upornikov, umre več kot 80 ljudi, večinoma civilistov. ZDA za napad obtožijo sirski režim in v odgovor z raketami tomahawk uničijo sirsko vojaško letališče Šairat, od koder naj bi sirske režimske sile napadle s kemičnim orožjem.

Oktober 2017: Sirske demokratične sile skrajneže Islamske države dokončno preženejo iz njihove prestolnice Raka na severu Sirije.

November 2017: Sirska vojska zavzame mesto Deir Ezor na vzhodu Sirije, ki je bilo v rokah Islamske države.

Januar 2018: Turčija sproži vojaško operacijo proti kurdski milici YPG, ki je imela ključno vlogo v boju proti Islamski državi. Turška vojska milico, ki jo Ankara označuje za teroristično organizacijo, prežene z območja sirskega Afrina na meji s Turčijo.

Februar 2018: Sirski režim sproži silovito ofenzivo na zadnjo uporniško enklavo blizu sirske prestolnice Vzhodno Guto. V dobrih treh tednih je ubitih več kot 1100 civilistov.

April 2018: V domnevnem napadu s kemičnim orožjem v Dumi, zadnjem kraju pod nadzorom upornikov v Vzhodni Guti, je ubitih najmanj 40 ljudi. Sirski režim zanika odgovornost za napad, Rusija pa je sporočila, da njeni strokovnjaki niso našli dokazov o uporabi kemičnega orožja. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bodo odgovorni plačali visoko ceno. ZDA so z zaveznicama Francijo in Veliko Britanijo 14. aprila zjutraj napadle tarče v Siriji.