'Pihajo vetrovi vojne': najbolj krvavo poglavje sirske državljanske vojne šele pred nami?

Iz Sirije poročajo o več eksplozijah na območju vojaškega letališča al-Mazzeh blizu Damaska. Prorežimski medij al-Mayadeen je prvotno poročal, da je letališče zadelo več izraelskih izstrelkov. A kasneje je sirska državna tiskovna agencija SANA poročala, da "vojaški vir zanika, da je bilo letališče Mazeeh tarča izraelske agresije" ter da so zvoki eksplozij rezultat eksplozije skladišča streliva v bližini letališča, do česar naj bi prišlo zaradi električnega izpada.

Na območju al-Mazzeh se sicer nahajajo tudi veleposlaništva, in pa tudi dom več članom notranjega kroga sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Vladne Asadove sile so v zadnjih letih uspele osvojiti in pod svoj nadzor spraviti večino države; tudi mesto Homs in območje okoli Damaska, po smrtonosnem večmesečnem obleganju so zavzeli Alep, nedavno pa so osvojili tudi zibelko vstaje, mesto Daraa, kjer so marca 2011 izbruhnile prve vstaje, ki jih je vzpodbudila arabska pomlad.

'Rojstno mesto revolucije' je bilo od začetka krvave državljanske vojne, ki je povzročilo eno najhujših humanitarnih kriz 21. stoletja, v rokah upornikov, julija 2018 pa je po zavzetju v mestu zaplapolala sirska zastava.

In sedaj se Asad ozira proti še zadnji uporniški trdnjavi – severozahodni provinci Idlib, kjer se po podatkih Združenih narodov nahaja okoli tri milijone civilistov in približno 70.000 uporniških borcev. Ko so mesta padala v roke vladnih sil so se na to območje namreč zatekli uporniki in njihove družine. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da gre za ''največji odprti zapor na svetu", kjer so bolnišnice in šole že leta tarča napadov Asadovih sil. 

Pred humanitarno katastrofo opozarja papež Frančišek

"Pihajo vetrovi vojne in dobivamo zaskrbljujoče novice o možnosti humanitarne katastrofe v sirski provinci Idlib," je dejal papež Frančišek je med molitvijo v Vatikanu ter pozval k zaščiti človekovih pravic in življenj civilistov. 

"To bo popolni vihar," pa je pred ofenzivo na zadnji uporniški branik opozarja posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura. Ko bo do ofenzive prišlo (saj dvoma o tem skorajda ni več), bi se bitka za Idlib lahko sprevrgla v zadnjo in najbolj krvavo dejanje sirske državljanske vojne.

De Mistura je v zadnjem tednu pozval k ustanovitvi humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov, poteza, s katero je poskušal že pred ofenzivo na Alep, v kateri je nato umrlo na tisoče civilistov, nekoč drugo najpomembnejše mesto Sirije pa je spremenila v ruševine.

Rusija svari Zahod: Ne igrajte se z ognjem

Rusija, zaveznica Asadovih sil v zadnjih tednih krepi svoje vojaške sile v Sredozemlju, ob obali Sirije, medtem ko Kremelj govori o "eliminaciji teroristov" in hkrati o provokacijah Zahoda – Velika Britanija in ZDA naj bi po njihovih trditvah pomagale upornikom pri pripravi kemičnega napada, za katerega bi potem obtožili sirske vladne sile. 

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je v sredo opisal Idlib kot "zadnje večje leglo teroristov", ki zadržujejo civiliste kot talce, je šel še dlje in trdil, da "Američani skušajo okrepiti napetosti okoli Idliba" ter dejal, da je Rusija "jasno in trdno posvarila zahodne zaveznice: ne igrajte se z ognjem".

Na območju Idliba se sicer nahajajo tudi skrajne islamske skupine, kot je nekdanja sirska veja Al-Kaide, Jabhat al Nusra, ki se je preimenovala v Hayat Tahrir al Sham. De Mistura je v četrtek priznal, da je v Idlibu približno 10.000 borcev, zvestih Al-Kaidi ali al Nusri, kar bi lahko Rusija in sirski režim izrabili kot priročni izgovor za napad.

A kaj bi ta pomenil za ruske odnose s Turčijo?

Provinca Idlib se namreč nahaja ob turški meji, ta pa ima v Idlibu nastanjene tudi svoje sile, kot del dogovora o vzpostavitvi varnih območij v Siriji, eno izmed njih naj bi bil tudi Idlib. V Turčiji pa se že nahaja skorajda tri milijone sirskih beguncev. Napad na Idlib bi v Turčijo pripeljal še več beguncev, OZN že sedaj ocenjujejo, da poskuša iz Idliba pobegniti okoli 800.000 civilistov.

Turški zunanji minister je sredi avgusta posvaril, da ne bodo dopustili "masakra civilistov" v prizadevanjih za odpravo terorističnih skupin. Država naj bi si z Iranom in Rusija prizadevala za preprečitev katastrofe, ki ji je bil svet priča v Alepu, piše CNN.

Erdogan sicer krepi tudi turške sile v svojih oporiščih na območju Idliba, a malo verjetno je, da bi tudi v primeru ofenzive prišlo do konfrontacije med turško in sirsko vojsko – to bi bilo vsekakor v nasprotju z interesi Rusije, ki je po letu 2015 in sestrelitvi ruskega letala nad turško-sirsko mejo, vzpostavila dobre odnose z državo. 

In kje je tu Zahod in Združene države Amerike? Zunanje ministrstvo ZDA sicer izraža zaskrbljenost glede načrtovane ofenzive in svari Rusijo ter sirske vladne sile pred uporabo kemičnega orožja, ter zatrjuje, da bodo ZDA "odgovorile na kakršnokoli potrjeno uporabo kemičnega orožja v Idlibu ali drugje v Siriji«, a to je v praksi bolj malo verjetno. Kljub ostrim besedam, se zdi, da je Zahod pred zadnjim, in verjetno najbolj krvavim, poglavjem državljanske vojne, nad Sirijo obupal.