Sin Ariela Castra: Nisem moj oče!

Že sprejetje dejstva, da je njegov oče ugrabitelj in posiljevalec, je bilo za Ariela Anthonyja Castra, sina clevelandske pošasti Ariela Castra, težka preizkušnja. Medijsko obleganje in nato še očetov samomor sta njegovo življenje obrnila na glavo.

Anthony je za Cleveland Plain Dealer napisal sporočilo o svojih občutkih. "Še vedno sem v šoku zaradi zadnjih nekaj mesecev in načina, kako so se razpletli. V enem samem trenutku je moj oče postal najbolj osovražen moški na svetu. Novinarji z vsega sveta so želeli izvedeti, kdo je bil in od kod je prihajal. In kar tako je moj oče šel od aretiranega do obsojenega, do zaprtega, do mrtvega," pojasnjuje.

Medijsko obleganje se mu je zdelo nerealno. Novinarji so ga iskali v službi, njegove prijatelje na Facebooku so zasliševali o njegovi družini, gledal je, kako ljudje drug za drugim izkoriščajo svojih pet minut slave na televiziji, četudi njegovega očeta sploh niso poznali. Pred mediji se je skrival pri prijatelju, saj je bil popolnoma pretresen in tega ni želel kazati svetu. Ko se je vrnil domov, je našel številne vizitke, pisma in sporočila, ki so mu jih pustili ljudje. Vsi so želeli govoriti z njim. V njegovo hišo so vdrli vandali in jo povsem uničili. "Vse, kar sem si želel, je bilo, da bi vsem lahko zakričal: 'Nisem moj oče, ne morem pojasniti njegovih dejanj in odgovarjati za nekaj, za kar sploh nisem vedel, da počne,'" je dejal.

Anthony je še vedno zgrožen zaradi dejanj svojega očeta. "Zaslužil si je, da plača za vse, kar je storil, da odsedi vsak dan od tistih 1000 let, ki so mu jih prisodili. Jeza mi je preprečevala, da bi ga obiskal v zaporu, tudi potem ko so ga premestili le 20 minut daleč od mojega doma. Še preden sem imel čas razumeti in dojeti, se mi je ta možnost z njegovim samomorom zaprla." Zdaj ga je čakalo soočenje z novinarji, ki so želeli vedeti, kaj bo z očetovimi posmrtnimi ostanki.

"Ostal sem brez staršev in kazen za mojega očeta je med njim in njegovim Stvarnikom. Sovraštvo ne bo koristilo nikomur. Že dolgo časa vem, da ni vredno truda sovražiti nekoga, ki bo vedno v tvojem življenju," še dodaja Anthony.

Vprašanje, ki bi si ga po njegovem mnenju morali zastavljati, je – kaj zdaj? "Če življenje in smrt mojega očeta lahko pripeljeta k spremembam, bodisi glede obravnavanja spolnih zločincev, nasilja v družini, duševnih bolezni in tudi varnosti v zaporu, potem se raje pogovarjajmo o tem. Če lahko preprečimo, da se kaj takega ponovi, potem bo zadoščeno pravici kljub vsem razbitim koščkom, ki jih je moj oče pustil za seboj," je pozval.