Nemčija se je ob vohunski aferi, ki so jo sprožila razkritja ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna, odločila za simbolično potezo. Prekinila je dogovora iz obdobja hladne vojne, sklenjena v letu 1968 z ZDA in Veliko Britanijo, ki se nanašata na vohunske operacije. Praktičnih posledic to dejanje naj ne bi prineslo.
Nemške oblasti so v obdobju hladne vojne z zahodnimi državami, ki so imele svoje sile v Zahodni Nemčiji – z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo – sklenila dogovore, ki so tem državam dajali pravico zahtevati nadzorne operacije za zaščito svojih sil. O tistem s Francijo se pristojne službe še niso odločile.
Neimenovani nemški uradnik je po poročanju britanskega BBC priznal, da dogovorov niso uporabili že vse od konca hladne vojne, zato odločitev ne bo vplivala na trenutno obveščevalno sodelovanje. Tudi tiskovni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je novinarjem zatrdil, da dogovor ni bil v uporabi od leta 1990.
V Nemčiji strokovnjaki ocenjujejo, da gre za potezo, s katero lahko nemška vlada navznoter daje vtis, da v zvezi z afero vendarle sprejema določene ukrepe, medtem ko Američanom istočasno sporoča, da jim ne želi škodovati.
Snowden dovolj velik za novo hladno vojno?
Snowdnu je Rusija podelila azil za eno leto. Ameriška administracija je že zahtevala od Rusije, da izroči Snowdna, a je ruski predsednik Vladimir Putin to možnost zavrnil. Tudi danes je Putinov predstavnik Dimitrij Peskov dejal, da izročitev sploh ni možnost. V Kremlju ponavljajo, da primer Snowden ne bo škodoval odnosom z ZDA.
A kljub temu se pojavljajo vprašanja, ali je Snowden le pika na i na poti v novo hladno vojno. Za Yahoo News je na to vprašanje anonimni višji uradnik odgovoril negativno. Poudaril je, da vsekakor se napetost med državama ne bo povečala zaradi Snowdna oziroma vsaj ne ''le zaradi njega''.
Vsekakor v Beli hiši niso zadovoljni, ker je Rusija žvižgaču odobrila azil. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je že v četrtek dejal, da bodo Rusiji sporočili svoje ''neizmerno razočaranje nad odločitvijo''.
Snowden je le ena točka na seznamu zadev, v katerih imajo ZDA in Rusija različne poglede. Med njimi so še Putinova podpora sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, Američane motijo tudi številni procesi proti Putinovim nasprotnikom, Rusija nasprotuje ameriškim načrtom o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi, pa še bi lahko naštevali.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.