Siloviti spopadi

V najbolj krvavem dnevu od začetka izraelske operacije v Libanonu so bili v raketnem obstreljevanju iz Libanona v izraelskem mestu Nazaret, kakih 40 kilometrov od meje z Libanonom, danes ubiti trije izraelski Arabci, 20 Izraelcev pa je bilo ranjenih. Po podatkih sil ZN v Libanonu (Unfil) je izraelska vojska trikrat vdrla v Libanon, pri čemer so izbruhnili siloviti spopadi s pripadniki libanonskega skrajnega gibanja Hezbolah.

Izraelska vojska je potrdila, da so na jugozahodni meji med Libanonom in Izraelom izbruhnili siloviti spopadi med izraelsko vojsko in pripadniki Hezbolaha, v katerih sta bila ubita dva izraelska vojaka, devet pa je bilo ranjenih. Izraelska vojska trdi, da so njene enote na libanonskem ozemlju iskale skrivne tunele in orožje, Hezbolah pa trdi, da je odbil njihove napade.

Unfil je medtem sporočil, da so njegov sedež v Nakuri na meji z Izraelom in nek njegov drug položaj na jugu Libanona danes zadeli izraelski topovski izstrelki, ki pa niso terjali žrtev. Izraelske sile so sicer streljale, potem ko so bile z libanonske strani izstreljene rakete.

V najbolj krvavem dnevu od začetka izraelskih operacij na območju Libanona 12. julija je bilo v kopenskih vdorih in letalskem obstreljevanju danes ubitih najmanj 55 libanonskih civilistov, več tisoč ljudi na obeh straneh meje pa pred naraščajočim nasiljem beži z domov. Po ocenah policije je z juga Libanona zbežalo že 70 odstotkov prebivalstva, oziroma med 300.000 in 350.000 ljudi.

Ameriški predsednik George Bush v pismu, ki ga je naslovil na ameriški kongres, meni, da bi morale ZDA v Libanon napotiti svoje vojake, da bi zaščitili ameriške državljane in interese.

V Bejrutu živi kakih 25.000 ameriških državljanov. S helikopterji so manjše skupine Američanov državo zapuščale že od nedelje, danes pa jih je iz Libanona na križarki Orient Queen odpotovalo še nekaj več kot tisoč. Z ladjo, ki so jo ZDA za evakuacijo svojih državljanov najele od Grčije, bodo Američane prepeljali na Ciper.

Potek izraelske vojaške operacije v Libanonu

Izraelska ofenziva na Libanon, ki se je začela preteklo sredo, ko je skrajna libanonska milica Hezbolah napadla izraelsko vojaško postojanko in ugrabila dva vojaka, se nadaljuje.

V novih napadih izraelskih letalskih sil na jugu in vzhodu Libanona je umrlo 46 civilistov in en pripadnik Hezbolaha. 12 civilnih žrtev je zahteval napad na Srifo na jugu države, preostali napadi pa so terjali še dodatnih 34 smrtnih žrtev. Izrael je spet obstreljeval tudi Hezbolahove postojanke v južnem predmestju Bejruta, rakete pa so prvič zadele tudi krščansko stanovanjsko sosesko na vzhodu mesta.

Južno libanonsko mejo so prvič prečkale tudi enote izraelskih kopenskih sil. "Naše sile od davi izvajajo operacije na libanonski strani meje z Izraelom. Gre za omejene in natančne akcije, namenjene odvračanju napadov na naše ozemlje," je dejal predstavnik izraelske vojske.

Po podatkih izraelskih zdravniških virov se je izraelska vojska spopadla s pripadniki Hezbolaha, pri čemer sta bila ranjena dva izraelska vojaka. Izraelska vojska navedb ni potrdila, televizija Al Arabija pa je poročala, da sta vojaka mrtva.

Po navedbah Izraela je Hezbolah, ki od zahteva od Izraela izpustitev libanonskih in palestinskih ujetnikov, v zadnjih 24 urah na Izrael izstrelil približno 100 raket - med drugim naj bi spet zadel tudi Haifo. Izraelske sile pa so napadle več kot 100 ciljev v Libanonu.

ZDA izdale Izraelu dovoljenje za napade?

Ameriški predsednik George Bush je medtem dejal, da želi Sirija, ki skupaj z Iranom podpira Hezbolah, krizo na Bližnjem vzhodu izkoristiti za povečevanje svojega vpliva v Libanonu. Še enkrat je poudaril, da ima Izrael pravico do samoobrambe in dejal, da so prosili Izrael, naj bo obziren do libanonske vlade premiera Fouada Siniora, ki je nastopila po sirskem umiku iz Libanona. "V našem interesu je, da ta vlada preživi," je povedal.

Britanski časnik Guardian, ki se sklicuje na izraelske, britanske in libanonske vire, je medtem zapisal, da so ZDA izdale Izraelu začasno dovoljenje za napade na libanonsko skrajno gibanje Hezbolah v Libanonu, preden se bodo pridružile mednarodni skupnosti v pozivih k prekinitvi ognja. Po navedbah neimenovanega britanskega vira naj bi Washington Izraelu dovolil bombardiranje Libanona, dokler ne bo uničena Hezbolahova infrastruktura, po besedah nekega evropskega vira pa naj bi izraelske napade dovolili morda še en teden.

Namestnik načelnika generalštaba izraelske vojske, major general Moše Kaplinski, je v ponedeljek povedal, da bo mednarodni pritisk "dopustil", da bo ofenziva na Libanon trajala najmanj še en teden.

Bushaeva administracija medtem javno zanika, da bi kakorkoli določala časovni rok za izraelske napade, dodaja časnik.

Tisoči zapuščajo Libanon

Medtem ko nasilju na Bližnjem vzhodu ni videti konca, več tisoč ljudi zapušča Libanon. Zahodne države so v Libanon poslale ladje in helikopterje, da bi svoje državljane rešile iz objema napadov.

Več tisoč ljudi – med njimi mnogi Libanonci – pa so zbežali preko meje v Sirijo. Humanitarne organizacije ocenjujejo, da je svoje domove v Libanonu zapustilo že kakih 500.000 ljudi.

Solana za takojšnje premirje med Izraelom in Hezbolahom

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je po srečanju z izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni v Jeruzalemu pozval k premirju med Izraelom in libanonskim skrajnim gibanjem Hezbolah, saj bi lahko prelivanje krvi po njegovem mnenju oslabilo demokratično izvoljeno vlado v Libanonu in otežilo zmago v vojni proti terorizmu.

Solana je obsodil vdor Hezbolaha čez libanonsko-izraelsko mejo pred tednom dni, ki je sprožil izraelsko ofenzivo na Libanon, ter borce gibanja pozval, naj takoj izpustijo izraelska vojaka, ki so ju zajeli. Obenem je poudaril, da bi se morala diplomatska prizadevanja za rešitev krize nadaljevati. "EU bo nadaljevala prizadevanja za končanje prelivanja krvi v Libanonu. Najbolje bi bilo, da se to zgodi čimprej."

Livnijeva pa izjavila, da bo Izrael diplomatska prizadevanja vodil hkrati z oboroženo ofenzivo na Libanon, v kateri je umrlo že več kot 300 ljudi. Izraelska ministrica podrobnosti o omenjenih diplomatskih prizadevanjih ni navedla. "Bolj kot bo vojska oslabila Hezbolah, lažje bosta Izrael in mednarodna skupnost uresničila resolucijo 1559 Varnostnega sveta ZN in razorožila Hezbolah," je dodala. Ta resolucija zahteva razorožitev vseh milic in napotitev libanonske vojske na libanonsko-izraelsko mejo.