Ameriška letala po poročanju ameriške televizijske postaje CNN silovito obstreljujejo Kandahar. Po besedah prebivalcev je šlo za najhujše napade po začetku ameriške vojaške operacije doslej. Kot poroča Afganistanska islamska tiskovna agencija (AIP), je med napadi na vasi v okolici Kandaharja umrlo vsaj 15 ljudi.
Taibani pa naj bi obesile nekega Afganistanca, ker naj bi bil ameriški vohun. Pri njem so našli satelitski telefon.
Tiskovni predstavnik Severne zveze Muhamed Habeel je povedal, da obstajate dve lokaciji, kjer se Bin Laden in Omar verjetno skrivata. Prva verjetnost je pokrajina vzhodno od Džalalabada ali gore okoli Kandaharja, na področju, ki je še vedno v rokah Omarjevih pristašev. Habeel ni hotel izdati vira informacij. Ko so ga novinarji vprašali, zakaj je Severno zavezništvo mislilo, da so ameriške sile že ujele Bin Ladna in Omarja, je Habeel odgovoril le: " To je zelo zanimivo vprašanje. O tem lahko povprašate Američane."
Mula Mohamed Omar pa je talibanske borce medtem pozval, naj vztrajajo v boju in ne popustijo zaradi naraščajočega pritiska Severnega zavezništva in ameriške vojaške operacije. V radijskem nagovoru, ki ga je povzela ameriška televizijska mreža CNN, je Omar poudaril, da se v sedanjem položaju ne sme nihče predati.
Le malo pred tem je ameriška televizijska postaja CBS poročala o prebegih na strani talibanov. Domnevno naj bi talibanske vrste zapustil tudi vodja varnostnoobveščevalne službe. ZDA so sicer okrepile navzočnost v bližini Kandaharja, kjer je trenutno nameščenih 800 ameriških marincev. Na severu Afganistana pa naj bi bilo po navedbah CNN od 20 do 25 alpincev, ki naj bi jih kot enoto za hitro ukrepanje premestili iz Uzbekistana na letališče v bližini Mazar-i-Šarifa.
Nova ameriška oporišča v Afganistanu
Združene države Amerike bi lahko v Afganistanu vzpostavile nova oporišča, da bi tako olajšale mobilnost svojih enot. ZDA že imajo oporišče v bližini Kandaharja, ki ga uporabljajo marinci, odločitev o vzpostavitvi novega pa je odvisna od tega, v katero smer se bo vojna odvijala, je v pogovoru za dnevnik New York Times izjavil poveljnik ameriških vojaških operacij v Afganistanu, general Tommy Franks. Ob tem je pojasnil, da bo Washington sprejel vse ukrepe, ki so potrebni za zajetje pripadnikov teroristične organizacije Al Kaida.
Ameriški general je med drugim povedal, da bodo v prihodnjih dneh v osrednjo Azijo napotili nova ameriška in francoska bojna letala, svoja letala pa bi lahko prispevale tudi druge države, ki sodelujejo v protiteroristični koaliciji. Kot je pojasnil Franks, je Kirgizistan najbolj verjetna država, ki bi lahko sprejela veliko število letal, predvsem zaradi dobre urejenosti njenih letališč. Tadžikistan pa naj bi zatočišče ponudil ameriškim letalom, če bodo v operaciji potrebovali druga letala.
Skupina približno desetih ameriških vojakov pa je danes začela odstranjevati mine in tudi drugače usposabljati civilno letališče v Mazar-i-Šarifu na severu Afganistana. Ameriški vojaški predstavniki o akciji niso želeli govoriti z mediji.
Humanitarna pomoč za Afganistan
Svetovni program za prehrano (WFP) je potrdil, da je konvoj z več kot 2000 tonami humanitarne pomoči, ki je v torek krenil iz Pakistana, brez težav prispel v Kabul. Po besedah predstavnika WFP Abdula Muse vozniki 69 tovornjakov v konvoju, ki ni imel vojaškega spremstva, na poti niso imeli težav, prav tako ni prišlo od napada kake roparske tolpe na konvoj. "To pomeni, da bomo lahko napotili v Kabul in osrednji del Afganistana, kjer za okoli 15. decembra napovedujejo sneženje, še več pomoči", je dejal Musa.
Rusko ministrstvo za izredne razmere je medtem sporočilo, da je na letališču v mestu Bagram severno od Kabula pristalo rusko letalo z opremo za dve poljski bolnišnici. Vsaka izmed njiju bi lahko sprejela do 30 bolnikov. Po podatkih ministrstva bosta predvidoma še danes na omenjenemu letališču pristali še dve letali z 38 tonami humanitarne pomoči, 300 kilogrami zdravil, dvema tovornjakoma in dvema terenskima voziloma. Ruski in afganistanski predstavniki pa so se dogovorili za začasno trajektno povezavo, ki bo potekala preko mejne reke Pjandž blizu tadžikistanskega obmejnega kraja Ničnij Pjand. S to vrsto prometne povezave želijo pospešiti dobavo humanitarne pomoči na sever Afganistana.
Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) pa je mednarodno skupnost pozvala k darovanju pomoči v višini desetih milijonov dolarjev, ki bi jih potrebovali za oživitev afganistanskega kmetijstva. Po podatkih FAO bi pomoč potrebovali za semena, gnojila, krmo in cepiva za živino.
Svet Evrope, Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Organizacij za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa so v skupni izjavi pozvali vlade, naj boj proti terorizmu ne bo izgovor za kršenje človekovih pravic in svoboščin. Varnostni ukrepi, ki so jih sprejele nekatere države po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra, morajo imeti "pravo razmerje med legitimnimi interesi za nacionalno varnost in osnovnimi svoboščinami", so med drugim zapisali podpisniki.
Iz Afganistana tudi poročajo, da je eden od zabojnikov s humanitarno pomočjo, ki so jih ameriška letala sinoči odvrgla nad Afganistanom, padel na neko hišo v bližini Mazar-i-Šarifa in pri tem ubil neko žensko.
V Afganistanu pogrešan kanadski novinar
Kanadske oblasti še ne morejo potrditi, da je izginuli novinar Ken Hechtman, ki ga od torka pogrešajo na jugu Afganistana, ugrabljen. Tiskovni predstavnik kanadskega zunanjega ministrstva je sporočil, da zbrani dokazi nakazujejo, da je bil novinar ugrabljen, toda uradno tega še ne morejo potrditi. Kanadski zunanji minister John Manley je dejal, da sta se dva diplomata s kanadskega veleposlaništva v Pakistanu odpravila proti meji z Afganistanom, kjer bosta poskušala izvedeti več podatkov o morebitni ugrabitvi kanadskega državljana. O ugrabitvi Hechtmana, ki naj bi ga talibani zajeli pri kraju Spin Boldak na jugu Afganistana, je sicer v torek poročal dopisnik britanskega dnevnika The Guardian.
