Na frontni črti na severovzhodu Afganistana potekajo srditi spopadi med talibanskimi milicami in silami opozicijskega Severnega zavezništva, ameriška letala pa so obnovila napade na talibanske položaje v tem delu države. Severno zavezništvo je v vasi Dašt-i-Kala blizu meje s Tadžikistanom močno obstreljevalo hriboviti predel, kjer so talibanski položaji.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi bili pri tem ubiti trije civilisti. Talibanske položaje so hkrati bombardirali ameriški bombniki B-52, kasneje pa so v akcijo stopili tudi lovci F-16. Gre za prvi večji spopad med Severnim zavezništvom in talibani na tej fronti od začetka ameriških napadov na Afganistan 7. oktobra.
Severno zavezništvo sporoča, da so njihove enote prodrle v štiri afganistanske pokrajine. "Zavzeli smo Samangan, Sar-i-Pol, Faryab in Jowzjan," je za Reuters povedal voditelj uzbeških pripadnikov Severnega zavezništva, general Abdul Rašid Dostum. Njegove enote skušajo prodreti do mesta Herata, kjer bi se srečali z mudžahedini voditelja Khana, nadaljujejo pa tudi z napadi na umikajoče talibanske enote.
Po besedah predstavnika afganistanskega veleposlaništva v Uzbekistanu bodo zadnji žepi talibanskega odpora na severu Afganistana v enem do dveh dneh padli v roke oborožene opozicije. Talibani naj bi na severu države trenutno nadzirali le mesti Kunduz in Samangan, ki naj bi ju opozicijske sile kmalu zavzele. Sile Severnega zavzezništva naj bi po lastnih navedbah korakale tudi proti mestu Talokan.
Afganistanska tiskovna agencija AIP poroča, da je bilo po silovitih ameriških napadih v zadnjih nekaj dneh v treh vaseh blizu Kandaharja na jugovzhodu Afganistana po začasnih podatkih ubitih več kot 130 ljudi. Po navedbah agencije naj bi dokončno število žrtev preseglo 300.
Talibani izgubili Mazar-i-Šarif
Talibani so potrdili le padec strateško pomembnega Mazar-i-Šarifa. Talibanski obrambni minister Obaidullah Akhund je sporočil, da so se njihove enote umaknile v mesto Tandži Tašgurgan 60 km vzhodno od Mazar-i-Šarifa. Med umikom naj bi konvoj napadla še ameriška letala. Po informacijah iz vrst Severnega zavezništva naj bi v spopadih umrlo kakih 500 talibanskih borcev, približno 400 pa naj bi jih zajeli.
Notranji minister opozicijskega Severnega zavezništva Yunis Kanuni je še sporočil, da so njihove sile zavzele tudi mesto Hairatan ob reki Amu Darja, ki je tudi državna meja z Uzbekistanom. Meja je sicer še zaprta, odpreti pa jo nameravajo v kratkem. "Meja je še vedno zaprta, vendar upamo, da jo bomo kmalu odprli," je dodal Kanuni. To bi lahko po mnenju opazovalcev postala najpomembnejša oskrbovalna pot za sile Severnega zavezništva in za humanitarno pomoč za Afganistan.
Severno zavezništvo je še sporočilo, da je zavzelo tudi mesto Sar-i-Pol, južno od Mazar-i-Šarifa. Medtem so ameriška letala močno bombardirala okolico glavnega mesta Kabul. Po poročanju očividcev, naj bi ameriški bombnik B-52 odvrgel 15 bomb na položaje talibanov v okolici letališča Bagram, 25 km severno od Kabula. Pentagon je sporočil, da so ameriške sile med afganistansko kampanjo do sedaj izgubile štiri vojake. Dva vojaka so izgubili med helikoptersko reševalno akcijo v Pakistanu, dva vojaka pa sta umrla zaradi nesreč med delom.
Okoli Kabula naj bi se tudi že namestile enote Severnega zavezništva, ki ga nameravajo zavzeti. Ameriški obrambni minister Colin Powell pa je povedal, da naj bi Kabul, do prihoda nove, večnacionalne vlade, ostal nevtralno mesto, ki naj ne bi prišlo pod nadzor Severnega zavezništva.Severno zavezništvo sicer načrtuje napad na Kabul kljub nasprotovanju, ki ga je v petek izrazil ameriški državni sekretar Colin Powell, je sporočil zunanji minister afganistanske vlade v izganstvu Abdulah Abdulah.
Po besedah predstavnika afganistanskega veleposlaništva v Uzbekistanu pa bodo zadnji žepi talibanskega odpora na severu Afganistana v enem do dveh dneh padli v roke oborožene opozicije. Namestnik vodje misije ZN za Afganistan Francesc Vendrell je medtem v Dušanbeju izjavil, da bi moralo biti v pogovore o prihodnosti Afganistana vključenih kar največ Afganistancev.
Afganistanska agencija AIP je poročala, da je bilo po ameriških napadih v zadnjih nekaj dneh v treh vaseh blizu Kandaharja po začasnih podatkih ubitih več kot 130 ljudi, dokončno število žrtev pa bi lahko preseglo 300.
Nov intervju Osame bin Ladna
Glavni osumljenec za teroristične napade na ZDA Osama bin Laden po lastnih navedbah poseduje jedrsko in kemično orožje. V intervjuju za sobotno izdajo pakistanskega časnika Ausaf je dejal: "Če Amerika proti nam uporabi kemično ali jedrsko orožje, bi lahko mi odgovorili s kemičnim ali jedrskim orožjem. To orožje imamo za zastraševanje." Na vprašanje, odkod orožje izvira, Osama bin Laden ni želel odgovoriti, je pa ponovil grožnje proti Američanom. "Če si ne moremo zagotoviti varnosti, tudi ne bo varnosti za Američane." Obenem je Američane pozval, "naj svojo vlado prisilijo, da se odpove protimuslimanski politiki". Pogovor z bin Ladnom je po navedbah časnika potekal na skrivnem kraju blizu afganistanske prestolnice Kabul.
Pakistanske islamistične stranke nasprotujejo uradni politiki
Abdul Gafur Hajderi, generalni sekretar skrajne islamistične stranke Jamiat Ulema-i-Islam, je pakistanske oblasti obtožil, da so policijske enote na petkovih demonstracijah po državi uporabile prekomerno nasilje. Policija je v osrednji pokrajini Punjab ubila štiri demonstrante, sekretar pa je za naslednji petek napovedal še večje proteste. Napadel je tudi odločitev, da zaprejo talibanski konzulat v Karačiju, opozoril pa je tudi na posebni položaj, ki ga trenutno uživajo ZDA v Pakistanu.
Saudska Arabija poglablja sodelovanje
Kot sporočajo diplomatski viri iz Saudske Arabije, so tamkajšnje oblasti, takoj pa napadih na ZDA pridržale okoli 400 oseb, ki so jih sumili sodelovanja z bin Ladnovo mrežo Al-Kaida, nekaj sto ljudi pa je državo preventivno zapustilo. Z zaslišanji saudske oblasti niso mogle potrditi, da je bil kdorkoli od pridržanih neposredno povezan z napadi 11. septembra, dokazali pa so, da so nekateri povezani z Al-Kaido. Oblasti niso bile konkretne glede števila ljudi, ki so pridržani.
Sicer pa je kar 15 od 19 ljudi, ki jih ameriške oblasti sumijo, da so izvedle napad, državljanov Saudske Arabije. Oblasti v Riadu veljajo za podpornike ameriške protiteroristične kampanje, očitki so leteli predvsem na njihovo nepripravljenost za konkretne ukrepe v državi
