Kot poudarjajo raziskovalci, je najdeni patogen neposredni prednik modernih kug. Odkritje so predstavili v znanstvenem časopisu Nature, v članku pa namigujejo, da je izbruh kuge v 14. stoletju tudi prvi primer pandemije kuge v človeški zgodovini.
Ljudje so bili do tedaj le redko zoperstavljeno taki grožnji, kot jo predstavlja bakterija yersinia pestis. Med letoma 1347 in 1351 je bakterija povzročila izbruh črne smrti, okužbo pa so razširjale bolhe.

Zaradi kuge je v Evropi pomrlo 50 milijonov ljudi. Sedaj so znanstveniki razvozlali nekaj genetskih skrivnosti uničujoče bolezni, pri tem pa so jim pomagali delci DNK, ki so jih pridobili iz zob okostnjakov na londonskem pokopališču East Smithfield. Profesor Johannes Krause z univerze v Tubingenu, ki je bil del raziskovalne ekipe, je povedal, da vsi današnji sevi kuge izhajajo neposredno iz srednjeveške bakterije. Kot pravi Krause, "je odkrita bakterija babica vseh kug, ki jih poznamo danes." Kot kažejo najnovejše raziskave, obstaja precejšnja verjetnost, da bi se domnevno izkoreninjena bolezen lahko v svetu vnovič ponovila. Bolezen danes zdravimo z antibiotiki, kot so streptomicin in tetraciklin.
Prejšnje raziskave so domnevale, da je črna smrt le ena v dolgem nizu izbruhov kug, ki naj bi segali še v čase antične Grčije in Rima. Justinjanski izbruh kuge, ki se je zgodil v 6. stoletju, je po ocenah pobil 100 milijonov ljudi. Nova raziskava kaže, da je povzročitelj justinjanskega izbruha različen temu iz srednjeveške morije.

"Kot vse kaže, je bil justinjanski izbruh povzročen bodisi z bakterijo podobni yersinia pestis, ki je popolnoma izumrla in ni imela potomcev, ki bi jih srečali danes, bodisi je bil povzročitelj povsem drugi patogen, o katerem danes nimamo podatkov," pravi Krause.
Še dandanes zaradi kuge umre 2000 ljudi letno, vendar je grožnja precej manjša, kot je bila v 14. stoletju. Kot pravi Hendrik Poinar, drugi član ekipe raziskovalcev, je kombinacija različnih dejavnikov povečala virulenco srednjeveškega izbruha. Pri rekonstruiranju dednega zapisa kuge pa ni šlo brez težav.
V zobovju srednjeveških okostnjakov so zapis ekstrahirali iz temnega prašnega materiala v zobnem kanalu. Kot domnevajo, je to ostanek bodisi krvi bodisi drugih tkiv. Za izolacijo dednega materiala so potrebovali 30 miligramov snovi, ki so jo nato poslali na DNK-analizo. Eliminirali, očistili in povečali so zapis patogenega DNK in ga nato primerjali z obstoječimi sevi dandanašnjih bakterij. Kot pravijo, je metoda, ki so jo pri preiskavi uporabili, uporabna tudi pri preučevanju genomov številnih drugih povzročiteljev bolezni.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.