Boštjan Šefic: Imeli bomo razumevanje in posluh do ljudi, da bo situacija zmerna

V Bruslju je potekal sestanek o sistematičnem nadzoru vseh potnikov na zunanjih schengenskih mejah. Sestanek je sklicala Evropska komisija, na njem so govorili o težavah, ki se zaradi izvajanja novih pravil pojavljajo na mejah. Ker pa se osrednje države EU, kot so Francija, Nemčija in Belgija, z njimi ne soočajo, zato pa so še kako živi spomini na teroristične napade, ki so jih doživele, opustitve nadzora ni pričakovati. Uvedli so ga namreč prav zaradi grožnje s terorizmom.

Zato pa je sistematični nadzor toliko bolj prizadel Slovenijo in Hrvaško. Potniki so konec tedna na prestop meje čakali tudi po tri, štiri ure, na izgube, ki bi jih to lahko povzročalo, pa so opozarjali tako gospodarstveniki kot tudi turistični delavci. Obe državi sta zato v nedeljo izvajanje sistematičnega nadzora začasno delno opustili.

Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic je dejal, da smo Bruselj še pred uvedbo poostrenega nadzora opozarjali na nesorazmernost ukrepa in se zavzemali za več izjem sistematičnega preverjanja. "Težave smo pričakovali še pred prejšnjim koncem tedna, ko so se začeli nekateri prazniki in predvidevali, da bodo gneče zaradi bruseljske uredbe še večje. Slovenija je seveda tranzitna država, zato so bile kolone pričakovane," je povedal Šefi in poudaril, da želi uredba območje zaščititi, za to bo pač potrebno žrtvovati nekaj časa.

Težave so bile predvsem na hrvaški strani, je povedal sekretar, ki je bil sicer vseskozi v stalnih stikih s hrvaškimi kolegi. Poudaril je, da Slovenija ni opustila sistematičnega nadzora, pač pa le sprejela ukrepe za zmanjšanje čakalnih dob, ki jih dopušča tudi zakonik o schengnu.

Tudi v prihodnjih prazničnih dneh bo gneča na mejnih prehodih pred pravilo kot izjema, potrpežljivost voznikov bo tako več kot na mestu.

V Bruslju so politiki predvsem poskušali razjasniti težave, ki so se pojavile v prvih dneh na hrvaško-slovenski meji. Evropska komisija je želela razjasniti dvome, ki so se pojavili pri interpretaciji uredbe, kar vodi k različni praksi držav članic, predvsem za vprašanje notifikacije in priprave ocene tveganj, ko se države odločajo za ciljno usmerjene kontrole.

Po besedah Šefica sta Slovenija in Hrvaška na tem sestanku podrobno predstavili dogajanje in opisali težave s prometom.

"S strani Slovenije smo predvsem izpostavili nujnost oblikovanja enotnih izhodišč za odstop od sistematične kontrole, da se zelo jasno opredeli, kdaj, pod kakšnimi pogoji se lahko odstopi od tega in pa da se vzpostavi skupna praksa izdelovanja teh ocen tveganj," je dejal Šefic.

Slovenski predstavniki so ponovili tudi opozorila o nesorazmernosti ukrepa, ki so jih sicer podali že v času sprejemanja uredbe. "Preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po našem iskrenem prepričanju ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem te uredbe. Zato se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja," je ponovil Šefic in pojasnil, da gre za otroke do 12 let in mladoletnike, ki potujejo v spremstvu staršev, učence na organiziranih ekskurzijah, starejše, ki potujejo organizirano, imetnike dovoljenj za obmejni promet itd.

"Žal pri tem zadostne podpore nismo dobili, smo pa ob sprejemanju uredbe vložili posebno deklaracijo, v kateri smo izrazili svoja stališča. In dejansko se je izkazalo, da smo imeli prav," je izpostavil. Ob tem je dodal, da seveda povečan promet in gneča pred velikonočnimi prazniki nista nič posebnega.

Evropska komisija je bila jasna: ocene tveganja morajo države članice pripraviti za vsak mejni prehod posebej, je povedal Šefic. "Med prazniki bomo po potrebi začasno odstopili od sistematičnega nadzora, na določenih mejnih prehodih bomo v kritičnih obdobjih preverjali le tiste potnike, za katere bodo kazalniki pokazali, da je kontrola potrebna," je povedal Šefic.

Odstop od sistematičnega nadzora

"Kdaj in v kakšnem obsegu smo odstopili od sistematičnega nadzora, smo obvestili Evropsko komisijo. Zdelo se nam je prav, da to storimo", je dejal Šefic. "Zdaj bomo naredili natančne ocene tveganj in na podlagi teh lahko že vnaprej najavimo možnost odstopa od nadzora. Odprta vprašanja na tehnični ravni so pojasnjena, tako da večjih težav ne pričakujemo," je zagotovil sekretar.

Na vprašanje, kaj se bo za ljudi, ki bodo šli v prihodnjih dneh na pot, spremenilo, je Šefic pojasnil, da je Hrvaška odstopila od sistematičnega nadzora. "Slovenija je pripravljena na morebiten povečan promet na naših mejah, zato ne vidi razloga, da ne bi uspešno ukrepali v smeri odprave nenormalnih čakalnih dob. A kljub temu popolnoma brez kolon ne bo šlo, ob praznikih so čakalne vrste vedno bile in vedno bodo, tega se je potrebno zavedati", je dejal.

Številne članice Evropske unije že odstopajo od sistematičnega preverjanja vseh potnikov na meji, poleg Slovenije še Madžarska, Italija, Finska, Hrvaška, Bolgarija in Grčija.

Uredba sicer to omogoča, je pa treba obenem še vedno zagotavljati popolno varnost, so bili enotni v Bruslju. Vse te države sicer od uredbe odstopajo na različne načine - Hrvaška, ki nima niti dovolj policistov, čitalcev in delujočega informacijskega sistema, je od uredbe odstopila v celoti za kar pol leta, Slovenija bo odstopala zgolj po potrebi, ko bo gneča na meji enostavno prehuda.

Zakaj so potrebne ocene tveganj?

Ključni pomen ocen tveganj je v tem, da z odstopom od sistematičnega nadzora ne bi prišlo do povečanega tveganja, je povedal Šefic. Vsaka policijska enota bo napravila oceno na podlagi konkretnih razmer na meji in na podlagi podatkov, ki jih imajo in jih bodo imeli na razpolago. "Mi bomo naredili vse, da zagotovimo državljanom varnost", je dejal sekretar. "Pri ciljnem preverjanju smo že večkrat rekli, da obstajajo posebni indikatorji, ki jih ima policija. O njih ne govorimo, ker na njihovi podlagi policija prepozna sumljive osebe in na njihovi podlagi so do zdaj tudi uspešno delali."

Ko bo gneča, se bo preverjalo tako, kot se je do sedaj, je povedal Šefic. "Mi bomo odstopili od sistematičnega nadzora takrat, ko bo prišlo do zgostitve prometa. Državljani tretjih držav iz tega sistema ne bodo izpadli niti ob morebitni gneči, tak je bil režim tudi do tega trenutka, ne glede na sistematični nadzor in tako bo ostalo še naprej."

Šefic je povedal, da glede na stopnjo ogroženosti v Evropski uniji in glede na vse napade, ki smo jim priča, Evrope ne bomo prepričali, da je treba zmehčati schengenski nadzor. Tudi stopnja organiziranega kriminala je visoka, zato moramo biti pri spreminjanju aktov previdni. "Da z reševanjem enega problema ne naredimo še večjih. V kratkem času, to je moje osebno mnenje, ne gre pričakovati spremembe uredbe", je zaključil Šefic.

Avramopulos dejal, da je dialog najboljša rešitev

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je ob robu današnjega sestanka v Bruslju dejal, da je dialog med državama najboljši način za odpravo težav. Napovedal je tudi, da bo današnje zasedanje prineslo potrebne odgovore, in izrazil prepričanje, da bodo v naslednji fazi izvajanja ukrepov v zvezi s sistematičnim nadzorom meja te zapeljali na elegantnejši način in da "zelo kmalu ne bo težav, kot so bile v prvih dneh" izvajanja sistematičnega nadzora. 

Spomnil pa je, da je bila odločitev o sistematičnem nadzoru sprejeta na najvišji ravni, se pa lahko države članice odločijo samo za ciljno preverjanje, tako na kopenski kot vodni meji, a morajo dokazati, da so ciljni pregledi dovolj za zagotavljanje vseh stopenj varnosti.

O težavah poročajo tudi s španskih in grških letališč, na slednjih so prav tako opustili nadzor.

Madžarski predsednik Ader s Hrvati tudi o težavah na meji

Madžarski predsednik Janos Ader je danes začel dvodnevni uradni obisk na Hrvaškem, med katerim se je srečal s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. V ospredju pogovorov so bile tudi aktualne teme, kot so posledice uvajanja sistematičnega nadzora na zunanjih schengenskih mejah.