Na vrhu Evropske unije v Bruslju, ki je v trajanju podrl vse dosedanje rekorde, saj je trajal celo noč, so sklenili dogovor z Grčijo. Skupna pogajanja so bila sicer večkrat prekinjena, ker so potekala ločena srečanja Aleksisa Ciprasa, Angele Merkel, Francoisa Hollanda in Donalda Tuska. In prav ta so očitno pripomogla k pozitivnemu zaključku.
Med prvimi, ki so se na sklenjeni dogovor odzvali, so bili finančni trgi, kjer je vrednost evra na hitro poskočila. Prva dama IMF Christine Lagarde je takoj po objavi novice dejala, da je dogovor dobra podlaga za obnovitev zaupanja z Grčijo.
"Nobenega grexita ne bo," je bilo glavno sporočilo potem, ko so v zadnjih dneh Grčiji 14 ur namenili na evroskupini, nato pa še 17 ur na vrhu EU. In dodali, da je bilo eno od ključnih vprašanj pogajanj vprašanje zaupanja zadnje.
Prve ocene iz Grčije medtem pravijo, da bi lahko dogovor, s katerim Cipras sprejema marsikaj od tistega, kar je Grkom obljubljal, da ne bo, pripeljal celo do razpada vlade in novega političnega kaosa v državi. Minister Ciprasove vlade Panos Skourletis je že komentiral, da bi lahko bile v Grčiji že letos volitve.
| Kaj pravi dogovor … Cipras je pristal na ustanovitev 50 milijardnega privatizacijskega sklada, v katerem bodo tudi dokapitalizirane banke, roko nad denarjem, ki se bo stekal vanj pa ne bo imela le grška vlada. Ciprasu je sicer uspelo preprečiti, da bi imel sklad sedež v Luksemburgu. Večina sredstev iz sklada bo šla za poplačilo grških dolgov, 12 milijard pa za investicije. Grška stran je morala popustiti tudi pri vključenosti IMF v predlaganem 86 milijardnem reševalnem proračunu za Grčijo, saj je nemška kanclerka dejala, da je to edini način, da bo njen parlament podprl novo reševanje Grčije. Več analitikov medtem ocenjuje, da Merklova tokrat ni popuščala predvsem zaradi domače javnosti, kjer je priljubljenost ideje o novem reševanju Grkov na zgodovinsko nizki ravni, skoraj polovica vprašanih v zadnji anketi pa je menilo, da bi bilo za Nemčijo še najbolje, če bi zapustila evroobmočje in se več ne ukvarjala z državami kot je Grčija. |
V večini parlamentarnih strank pa pozdravljajo dogovor, žogica pa je pri grških poslancih, ki morajo hitro sprejeti ukrepe, menijo. Enotni so si, da je grški premier pred težko nalogo, saj je državljanom obljubljal nekaj povsem drugega, ne izključujejo pa niti politične krize in predčasnih volitev v Grčiji.
So pa bili voditelju EU jasni, da so pogajanja prinesla napredek v ponovni gradnji narušenih odnosov med EU in Grčijo, ki so vrelišče dosegli z referendumom. "Mislim, da je zaupanje mogoče obnoviti," je dejala nemška kanclerka.
Čeprav je dogovor daleč od tistega, kar je obljubljal volivcem, je bil z razpletom zadovoljen tudi grški premier Cipras, ki je poudaril predvsem, da mu je uspelo ustaviti idejo sedežu privatizacijskega sklada v Luksemburgu. Ta bo zdaj kar v Atenah.
Privatizacijski sklad je bil sicer eden najtrših orehov pogajanj, zapletalo se je tudi pri njegovi višini. Medtem ko je Nemčija vztrajala, da je sklad visok 50 milijard evrov, je IMF omenjal številko 7 milijard evrov, grške obljube pa so se gibale okoli 17 milijard evrov.
Druga težava je bila tudi, da Grčija ni bila zadovoljna s tem, da bi bil IMF v posojilnem skladu tudi po letu 2016.
Težko bo ...
Cipras je še dejal, da so dosegli pomembno zmago, ki pred referendumom ni bila na mizi – prestrukturiranje grškega dolga. Francoski predsednik Francois Hollande je potrdil, da bo prišlo do podaljšanja nekaterih rokov.
V Bruslju so medtem izračunali, da je dogajanje v Grčiji v zadnjih dveh tednih, potem ko je Cipras sklical refrendum, državo stalo med 25 do 30 milijard evrov.
Razplet je pod drobnogled vzel tudi Demetrios Efstathiou iz ICBC Standard Bank … - Cipras je moral na kompromis pristati skoraj v vseh točkah, zmagala je Merklova, kar pomeni, da dogovora v nemškem parlamentu najbrž ne bodo ustavili. - Trda nemška stališča so opozorilo državam, ki bi želele slediti Grčiji. - Varufakis je morda stavil preveč, Siriza in Cipras sta morda izgubila, a morda bo prav Grčija zmagovalka. Ima zlato priložnost za obrat v rekordnem času, saj bi lahko izvedla reforme, ki jih že tako dolgo potrebuje, zelo hitro, pa se jih doslej ni želela lotiti nobena vlada. -Treba bo postaviti vlado narodne enotnosti, da pride do implementacije zavez. Kasneje bodo najbrž sledile volitve. -Debata se bo zdaj preusmerila na grški odziv. Kakšen bo, je trežko reči. V prvi fazi bodo ljudje zagotovo zadovoljni, da se bodo ponovno odprle banke, da bodo njihovi prihranki in pokojnine še naprej v evrih, da turistična sezona ne bo uničena. Morali bi praznovati tudi prihod strukturnih reform, a v to dvomim. -Grški parlament čaka veliko dela, če želijo do srede spraviti skorzi popravke zakonov o DDV in pokojninskem sistemu. |
Drakonske zahteve?
Na družbenih omrežjih se je v zadnjih dneh vnela razprava o neverjetno ostrih zahtevah, ki bi jih naj Grčiji postavila Evropa za nov denar, še posebej ostri komentarji so leteli na nemško kanclerko Angelo Merkel in finančnega ministra Wolfganga Schäubla. Med drugim se je v kampanjo vključil celo ameriški ekonomist Paul Krugman, ki je z Evropo obračunal v svoji kolumni v New York Timesu.
Schäuble je medtem te dni že posredno pokomentiral, kaj si misli o ameriškem vmešavanju v evropske zadeve. Dejal je, da EU v evroobmočje sprejela Portoriko, če Američani dajo Grkom dolar. Portoriko je namreč tudi tik pred bankrotom. Krugman in njegov kolega Stiglitz sta sicer velika nasprotnika evra že vse od njegovega začetka, saj je po njunem obsojen na propad, ker zaradi načina organizacije EU ni mogoča dovolj dobra regulacija. Nekaj evropskih analitikov pa meni, da zato, ker Američanom ni všeč močna skupna valuta.
Oglasili pa so se tudi tisti, ki opozarjajo, da je edini odgovorni za trenutno situacijo Cipras, ki je ljudem obljubljal, da bo odpravil varčevalne ukrepe in vse pogoje posojilodajalcev, na koncu pa jih spravil v še večje težave. Grčija je namreč paket pomoči že imela izpogajan, Ciprasu je celo uspelo doseči več izboljšav, nato pa se je odločil za igro na vse ali nič, ki je razjezila partnerje. Ti so po porušenem zaupanju začeli postavljati ostrejše kontrole.
KOMENTARJI (1246)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.