Prostovoljno so se poleg Dragoljuba Ojdanića predali še Nikola Šainović, Milan Martić, Mile Mrkšić, Vladimir Kovačević in Momčilo Gruban. Srbski premier Zoran Đinđić, ki je na obisku v Londonu, pa je izjavil, da bo večina od 23 srbskih obtožencev haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v dveh do treh tednih premeščena v Haag.
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pozdravil odgovornost tistih, ki so se odločili za prostovoljno predajo. Po njegovih besedah gre pri predaji za mednarodno obveznost, ki se ji ni mogoče izogniti, in pri tem je za vse bolje, da predaja poteka v skladu z zakonom. Pristojne državne organe je še pozval k doslednemu spoštovanju obveznosti do tistih, ki so se odločili za prostovoljno predajo, saj gre v večini primerov za nekdanje visoke državne funkcionarje in vojaške častnike.
Haaško sodišče pa je pozval, naj upošteva garancije jugoslovanskih oblasti, da se bodo lahko obtoženci, ki so se prostovoljno predali, pred haaškimi sodniki branili s prostosti.
Tiskovni predstavnik haaškega sodišča Jim Landale je 24 ur povedal, da uradne informacije o predajah še niso dobili. Sporočil je še, da haaško sodišče od beograjskih oblasti pričakuje "konkretna dejanja". Za zdaj še ni znan natančen datum, kdaj naj bi obtožence izročili sodišču v Haagu.
Pomočnik zveznega pravosodnega ministra Nebojša Šarkić je predtem dejal, da imajo obtoženci, ki so se v predvidenem času, prostovoljno javili jugoslovanskemu pravosodnemu ministrstvu, še 15 dni časa za odhod v Haag, in da je to le še tehnično vprašanje. Dodal je, da bo zvezna vlada zanje izdala garancije, da se bodo lahko branili s svobode, če bodo šli v Haag pravočasno. Le Miletu Mrkšiću so iz zdravstvenih razlogov rok za odhod v Haag podaljšali na 30 dni.
Predajo haaškemu sodišču je po sprejetju zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem 11. aprila prvi napovedal nekdanji načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić. Njega in Nikolo Šainovića, nekdanjega podpredsednika zvezne vlade, haaško sodišče obtožuje soodgovornosti za zločine na Kosovu skupaj z nekdanjim predsednikom ZRJ Slobodanom Miloševićem.
Obtožnica proti njima je bila vložena 27. maja 1999. Skupaj z njimi so bili zločinov nad albanskim prebivalstvom obtoženi še sedanji predsednik Srbije Milan Milutinović, ki pa ga ščiti predsedniška imuniteta, in Vlajko Stojiljković, ki je le nekaj ur po sprejetju zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem pred jugoslovanskim parlamentom naredil samomor.
Mileta Mrkšića, pripadnika t.i. vukovarske trojke, obtožnica haaškega sodišča bremeni zločinov ob obleganju Vukovarja leta 1991, vložena pa je bila že 9. novembra 1995. Mrkšić je bil polkovnik JLA in poveljnik gardne brigade, po zavzetju Vukovarja pa je dobil čin generala in je pozneje postal poveljnik vojske t.i. Republike Srbske krajine na Hrvaškem. Pred njegovo napovedjo predaje je bilo slišati, da je hudo bolan in da se zdravi na vojaški medicinski akademiji v Beogradu. Člana vukovarske trojke sta še Miroslav Radić in Veselin Šljivanćanin.
Na predajo je pristal tudi oficir nekdanje JLA Vladimir Kovačević, ki ga Haag obtožuje zločinov med napadi na Dubrovnik leta 1991. Na predajo sta pristala še dva od 23 srbskih obtožencev, nekdanji voditelj krajinskih Srbov Milan Martić, ki je obtožen zaradi raketiranja Zagreba, in bosanski Srb Momčilo Gruban, ki je obtožen za zločine v taborišču Omarska.
