Šešlja ni bilo na sodišče

Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je začel sodni proces proti vodji srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju, ki pa se prvega dne sojenja ni želel udeležiti. Ker se Šešelj v sodni dvorani ni pojavil, mu je sodni senat odvzel pravico, da se zagovarja sam, in mu določil zagovornika.

Tokratni zaplet sicer ni nobeno presenečenje, zato je pričakovati, da bo haaški tožilec v skladu z načrtovanim dnevnim redom tudi podal uvodno besedo.

Šešlju odredili zagovornika

Potem ko Šešelj ni želel priti v sodno dvorano, je predsedujoči sodnemu senatu Alphons Orie odredil premor, haaška tožilka Hildegard Ürtz-Retzlaff pa je zahtevala, naj Šešlju "zaradi njegovega razdiralnega vedenja in obstrukcije postopka trajno določijo zagovornika".

Sodnik Orie je po premoru povedal, da so Šešlju odvzeli pravico, da se zagovarja sam in da bo vlogo njegovega zagovornika prevzel t.i. zagovornik v pripravljenosti David Hooper. Orie je pojasnil, da je haaško sodišče Šešlju oktobra dovolilo, da se zagovarja sam, toda od takrat je obtoženec "v veliki meri oviral pravičen in hiter potek postopka".

Šešelj je 8. novembra napovedal, da se bo na sojenju zagovarjal "na poseben način oziroma tako, kot se doslej ni še nihče", toda tri dni kasneje je začel gladovno stavkati. Od takrat pije le vodo, odrekel naj bi se tudi zdravilom, ki jih potrebuje zaradi visokega pritiska in astme, zavrniti pa namerava tudi vsako zdravniško pomoč. Za prenehanje stavke je zahteval izpolnitev vrste pogojev, vključno s preklicem odločitve o stand-by zagovorniku.

Vodja srbskih radikalcev se sicer že prejšnjo sredo ni želel udeležiti t.i. statusne konference, ki jo je sklical sodni senat zaradi dogovora o podrobnostih glede začetka sojenja. Kot je Šešelj takrat pojasnil, se ne počuti "dovolj dobro za tovrstna srečanja", poleg tega pa "ne bi mogel govoriti tako glasno, kot želi".

Tožilstvo prepričano, da bo Šešlju dokazalo zločine

Tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Hildegard Uertz-Retzlaff je prvi dan sojenja Vojislavu Šešlju zatrdila, da bo tožilstvo dokazalo, da je bil vodja srbskih radikalcev (SRS) na čelu partijske vojske, ki je preganjala nesrbsko prebivalstvo na Hrvaškem in v BiH. Šešelj, ki danes ni želel priti v sodno dvorano in mu je sodišče zato trajno določilo zagovornika, zahteva razveljavitev vseh procesnih dejanj, ki jih je sodišče opravilo, dokler gladovno stavka.

Predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je danes pojasnil, da problematiko gladovne stavke urejajo ustrezne mednarodne konvencije in da bodo Šešlju v primeru, če izgubi zavest, v priporu dali infuzijo. Ljajič je še poudaril, da je Šešljeva gladovna stavka "zelo resna" ter da je temu ustrezno "nastali položaj zelo resen", zaradi česar bo poklical tajništvo haaškega sodišča.

Kot so poročali srbski mediji, je tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff v današnji uvodni besedi posebej izpostavila zločine v Vukovarju na Hrvaškem, v naselju Hrtkovci v Vojvodini ter v več krajih Bosne in Hercegovine. Šešelj je bil takrat na čelu SRS in Srbskega četniškega gibanja kot strankarske vojske, ki je skupaj z drugimi prostovoljci preganjala, terorizirala in ubijala prebivalce, ki niso bili srbske narodnosti.

Obtožnica Šešlja bremeni sodelovanja pri skupinskih zločinskih dejavnostih v obdobju med letoma 1991 in 1995, katerih namen je bila trajna razselitev nesrbskih prebivalcev z večjih območij na Hrvaškem in v BiH, ki bi bila nato priključena novi srbski državi, kot tudi z ozemlja Vojvodine. Obtožnica ga bremeni zločinov proti človečnosti - vključno s pregonom, umori, nezakonitimi aretacijami, mučenji in deportacijami - kot tudi kršitve zakonov in pravil vojskovanja.