Obravnavni senat Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo zahtevo 57-letnega Vojislava Šešlja, da ga izpustijo.
Po branju odločitve, ki je bila dolga 120 strani, je predsednik sodišča dejal, da obstaja dovolj dokazov, ki bi omogočili sodišču, da obsodi obtoženega. Šešelj je odločitev poslušal pozorno in z nasmehom na obrazu. V nekem trenutku je sodnika tudi prekinil. ''Z zanimanjem spremljam, kaj govorite, in zelo me veseli,'' je dejal Šešelj.
Sodnik Antonetti je dodal, da se delno ne strinja s preostalim svetom, zato je prebral svoje mnenje. Obravnavni senat je namreč zaključil, da po tem, ko so Šešlju dokazali odgovornost za spodbujanje preganjanja, sploh ni treba razmisliti o drugih oblikah njegove odgovornosti, kot sta preganjanje in izgon, s čimer pa se Antonetti ni strinjal.
Kot je znano, se je Šešelj 7. marca letos pritožil na pravilo 98bis pravilnika o postopku in dokazih ter zahteval, da ga oprostijo vseh obtožb, saj tožilci po njegovem mnenju niso uspeli dokazati kaznivega dejanja, ki so mu ga očitali. Poleg tega je zahteval tudi plačilo odškodnine deset milijonov evrov, ker je osem let preživel v zaporu brez razloga in za vse, kar je preživel v njem. Poleg tega naj bi mu tudi odrekli pravico, da se brani sam, odškodnino naj bi zahteval tudi zaradi poslabšanja zdravja in zato ker je zaradi vsega moral prekiniti svojo politično kariero takrat, ko je bila v vzponu. Zagrozil je, da bo zahteval kar 100 milijonov evrov, če bo sodišče zavlačevalo s plačilom.
Obtožnico proti Šešlju so napisali 14. februarja leta 2003, devet dni kasneje pa se je Šešelj predal in od takrat je v priporu v nizozemskem Scheveningenu. Na sodišču se je izrekel za nedolžnega. Sojenje se je začelo leta 2007, sodišču pa predseduje Francoz Jean-Claude Anttonetti. V obtožnici piše, da je Vojislav Šešelj vsakodnevno sodeloval na sestankih in na njih pozival k enotnosti Srbov proti zgodovinskim sovražnikom Srbije in proti hrvaškemu narodu in pripadnikom muslimanske ter albanske narodnosti na območju nekdanje Jugoslavije.
Pravilo 98bis
Obtoženec ima pravico, da po tem, ko tožilec konča predstavitev svojih dokazov, zahteva izpustitev po eni ali več točk obtožnice, če meni, da tožilcem ni uspelo dokazati njihovih trditev. Na to pravilo sta se leta 2008 sklicevali obrambi Valentina Ćorića in Berislava Pušića, ampak je sodišče zahtevo zavrnilo. Če sodišče zavrne zahtevek za oprostitev, se sojenje običajno nadaljuje s predstavitvijo obrambe. Toda v primeru Vojislava Šešlja ni znano, ali se bo branil sam ali ne. O tem je namreč večkrat spremenil svoje mnenje. Če se ne bo branil, bi moral slediti zaključni govor, nato pa izrek sodbe.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.