Sodnik Antonetti je zatrdil, da je vedno menil, da se ima Šešelj pravico braniti sam, kot tudi, da mora dobivati listine, ki so povezane z obtožnico, v srbskem jeziku. Poudaril je tudi, da "ni normalno", da Šešlju še niso začeli soditi, čeprav se je prostovoljno predal pred nekaj več kot štirimi leti.
Vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj je tri mesece po zaključku gladovne stavke, ki naj bi resno načela njegovo zdravje, znova stopil pred haaški tribunal. Obtožnica ga bremeni, da je v začetku 90. let sodeloval pri umorih, zapiranjih ljudi, mučenjih in izselitvah nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH.
Šešelj vztraja, da je nedolžen. Da bi to dokazal, je nekaj tednov po vložitvi obtožnice pred dobrimi štirimi leti prostovoljno odpotoval v Haag. V haaškem priporu je na sojenje čakal tri leta in pol, nato pa se je, ker sodišče med drugim ni ustreglo njegovi zahtevi po samoobrambi, odločil za gladovno stavko. Ta naj bi bila po mnenju številnih analitikov odlična predvolilna kampanja iz zapora, ki je njegovi radikalni stranki konec januarja prinesla največ glasov na srbskih parlamentarnih volitvah.
Novo sojenje za Ovčaro
Pred beograjskim senatom za vojne zločine so pozneje končali še dve ločeni sojenji za zločine na Ovčari. Konec januarja so na osem let zapora obsodili pripadnika vukovarske teritorialne obrambe Milana Bulića. Septembra pa so končali tudi sojenje prostovoljcu JLA Saši Radaku, ki je bil obsojen na 20 let zapora.
Pred senatom za vojne zločine okrožnega sodišča v Beogradu so znova začeli sojenje štirinajsterici, ki jo obtožnica bremeni poboja približno 200 hrvaških vojnih ujetnikov na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991. Srbsko vrhovno sodišče je namreč decembra lani razveljavilo sodbo, s katero jih je beograjsko sodišče obsodilo na večletne zaporne kazni. Danes se je enajst od 14 obtožencev znova izreklo za nedolžne. Ostali trije se bodo o navedbah obtožnice izrekli v sredo.
Vrhovno sodišče je decembra lani pojasnilo, da je sodbo razveljavilo zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in da je zato zadevo vrnilo senatu beograjskega sodišča v ponovni postopek, obtožencem pa podaljšalo pripor do nove sodbe.
Ustreljeni po predaji
Kot je navedeno v obtožnici, so se žrtve pokola, ki so ga izvedle srbske sile in sile JLA, potem ko je to hrvaško mesto 18. novembra 1991 padlo v srbske roke, predale pripadnikom takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA), slednji pa so jih izročili lokalni teritorialni obrambi. Ujetnike so najprej namestili v vukovarski bolnišnici, zatem pa v skupinah po sedem, osem ljudi odpeljali na farmo Ovčara in jih postrelili.
Teritorialcem sodijo v Beogradu, vukovarski trojki v Haagu
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je sojenje pripadnikom teritorialne obrambe iz Vukovarja prepustilo srbskemu pravosodju, za pokol na Ovčari pa sodi trem častnikom nekdanje JLA, ki so poveljevali enotam JLA in srbskih paravojaških skupin, ki so kakih 400 ljudi hrvaške in drugih nesrbskih narodnosti odpeljale iz bolnišnice, od tega 300 na farmo v Ovčari. T.i. vukovarski trojki so v Haagu začeli soditi oktobra 2005, sojenje pa še ni končano.
V srbskem napadu na Vukovar je bilo ubitih najmanj 1500 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa so srbske sile pregnale in deportirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi je še vedno kakih 500 ljudi.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.