Obami uspelo, kar Clintonu ni

Politiko "ne sprašuj, ne govori" so v ZDA uzakonili leta 1993, ko predsednik Bill Clinton ni uspel s pobudo, da se odpravi prepoved služenja homoseksualcev v vojski. Kompromis je pomenil, da homoseksualci v vojski lahko služijo, dokler ostaja njihova spolna usmerjenost skrita, o kateri jih nihče ne sme spraševati. Če so jih odkrili, je to pomenilo avtomatično pot med civiliste. Od leta 1993 so zaradi homoseksualnosti odpustili 13.500 vojakov in vojakinj.

Predstavniški dom kongresa je predlog zakona za odpravo diskriminacije homoseksualcev v oboroženih silah že drugič letos potrdil pred nekaj dnevi z 250 glasovi proti 175. V senatu so republikanci blokirali prvi poskus glasovanja, vendar pa se jih je v soboto zvečer demokratom na koncu v drugem poskusu pridružilo kar osem. Med njimi tudi senator slovenskega rodu George Voinovich iz Ohia, ki se januarja odpravlja v pokoj.

Senat je najprej s 63 proti 33 glasovom uvrstil predlog na glasovanje. Za ta korak je bilo potrebnih 60 glasov, za samo potrditev predloga zakona o prepovedi diskriminacije pa potem le 51, vendar so jih podporniki dobili 68. Poleg demokratov in osmih republikancev sta za odpravo diskriminacije glasovala tudi oba neodvisna senatorja. Uspeh je nemudoma pozdravil predsednik Barack Obama, ki bo zakon podpisal prihodnji teden.

Obama je v začetku leta v govoru o položaju v državi pozval k odpravi prepovedi odkritega služenja homoseksualcev, februarja pa je dobil odmevno podporo načelnika štaba združenega poveljstva admirala Mikea Mullena. ZDA so se v 17 letih spremenile, saj se je na primer Clinton soočal z odločnim odporom vojaškega vrha. Nasprotovanje sicer ni povsem zamrlo, saj se za prepoved še naprej zavzemata poveljnika marincev in kopenske vojske.

V senatu je opozicijo vodil republikanec John McCain, ki je grozil, da bo za to potrebno plačati. Sicer se je prepiral sam s seboj, saj je že leta 2000 med predsedniško kampanjo proti Georgeu Bushu zagovarjal odpravo prepovedi odkritega služenja.

Večine vojakov homoseksualci ne motijo

Do potrditve zakona sicer prihaja leto dni po študiji Pentagona, ki je ugotovila, da dve tretjine vojakov in vojakinj homoseksualci v njihovih vrstah ne motijo. Kar 92 odstotkov tistih, ki so služili s homoseksualci, pa so menili, da to nikakor ni negativno vplivalo na moralo in učinkovitost njihove enote.

Obrambni minister Robert Gates je napovedal, da bo začel nov zakon izvajati nemudoma, vendar pa bo še malce trajalo. Najprej morata vojaški vrh in predsednik potrditi, da odprava prepovedi ne bo negativno vplivala na bojno pripravljenost oboroženih sil, potem pa se bo začelo še "čakalno obdobje" 60 dni. Podporniki zakona upajo, da bo koristen tudi v civilni družbi, kot je bila leta 1948 odprava rasne diskriminacije v oboroženih silah z ukazom predsednika Harryja Trumana. Trajalo je še več let, vendar pa so na koncu povsod po ZDA odpravili prepoved mešanih porok in politike rasnih delitev. Homoseksualci bi radi v ZDA dosegli pravico do poroke.