Senat prekrižal načrte Trumpu: z veliko večino potrdili strožje sankcije proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji

Po predstavniškem domu je v četrtek predlog zakona o novih sankcijah proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji, potrdil še senat, in sicer s prepričljivo večino 98 proti dvema glasovoma. Zakon med drugim predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prepovedujejo rahljanje sankcij proti Rusiji brez dovoljenja kongresa.

Proti sta bila le demokratski senator iz Vermonta Bernard Sanders in republikanec iz Kentuckyja Rand Paul, ki vsak s svojega političnega brega načeloma nasprotujeta vpletanju ZDA v zadeve drugih držav.

Predstavniški dom je predlog v torek potrdil s 419 glasovi proti trem in kongres je s tem poslal jasno sporočilo Trumpu, da mu pri odnosih z Rusijo ne zaupa, da bo znal ščititi interese ZDA.

Trump lahko vloži veto, a bi to bilo sumljivo

Oba domova sta predlog potrdila z več kot zadostno večino, da se preseže morebitni predsednikov veto. Trump ima namreč možnost vložitve veta, a ga lahko predstavniški dom in senat zavrneta, potrebujeta le dvotretjinsko podporo, kar pa ne bo težko glede na tokratni izid glasovanja, ko je bila velika večina za uvedbo novih sankcij. Poleg tega so v zakonu tudi sankcije proti Iranu in Severni Koreji, ki jih Trump zagovarja, zato veta najverjetneje ne bo.

Kongres je Trumpu poslal tudi jasno sporočilo, da zanj ni nobenega dvoma, da so se Rusi vpletali v lanskoletne volitve v ZDA, saj so nove sankcije sprejeli prav zaradi tega.

Sodelovanje demokratov in republikancev je v kongresu redko in se bo ponovilo morda le, če bi Trump odpustil posebnega tožilca Roberta Muellerja, ki preiskuje rusko vpletanje v volitve in morebitno sodelovanje Trumpove kampanje z Rusi. Republikanec Lindsey Graham iz Južne Karoline je Trumpu s tem v četrtek naravnost zagrozil in dejal, da bi bil to začetek konca njegove vlade.

Ameriški obveščevalci so ugotovili, da se je Rusija vpletla v volitve na strani Trumpa proti demokratki Hillary Clinton in to sedaj sprejemajo kongresniki obeh strank, čeprav Trump trdi, da gre za izmišljotino demokratov, ki ne znajo prenesti poraza.

Proti Iranu so sankcije uvedli zaradi nadaljevanja raketnega programa in zaradi podpore regionalnemu terorizmu, na koncu pa so kongresniki navrgli še nove sankcije proti Severni Koreji zaradi njenega raketnega in jedrskega programa.

Rusija zaradi sankcij od ZDA zahteva zmanjšanje števila diplomatov v Moskvi

Rusko zunanje ministrstvo pa je v odgovor na nove ameriške sankcije že naznanilo povračilne ukrepe.

Od ZDA zahtevajo, "da število diplomatskih in tehničnih uslužbencev, ki delajo na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi in generalnih konzulatih, uskladi s številom ruskih diplomatskih in tehničnih uslužbencev v ZDA," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Število ameriških uslužbencev bi se tako zmanjšalo na 455. Moskva je dala Washingtonu čas do 1. septembra, da izpolni zahteve.

Odzval se je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je po telefonu pogovarjal z ameriškim kolegom Rexom Tillersonom. V pogovoru z njim je Lavrov zagotovil, da je Moskva navkljub novim sankcijam še naprej pripravljena sodelovati z Washingtonom.

"Lavrov je potrdil, da je naša država še naprej pripravljena za normalizacijo dvostranskih odnosov z ZDA in sodelovanje pri najpomembnejših mednarodnih vprašanjih. Vendar je to mogoče samo na temelju enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in uravnoteženih interesov," je po telefonskem pogovoru sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Konec lanskega decembra je še tedanji ameriški predsednik Barack Obama iz države izgnal 35 ruskih diplomatskih uslužbencev zaradi suma vohunjenja. Ruski predsednik Vladimir Putin tedaj ni reagiral. Rusko zunanje ministrstvo je še dejalo, da se je zadržalo pred nadaljnjimi enakovrednimi odgovori, vendar da ti lahko sledijo, če bo Washington nadaljeval z enostranskimi ukrepi.

Ameriki ne bodo več dovolili uporabljati rezidence in skladišča

Ministrstvo je sicer še sporočilo, da s 1. avgustom ameriškemu veleposlaništvu ne bodo več dovolili uporabljati dveh nepremičnin v Moskvi - rezidence in skladišča. Moskva in Washington se sicer že več mesecev prerekata okoli dveh nepremičnin v ZDA, ki sta bili v lasti ruskega veleposlaništva. ZDA so namreč prepričane, da so iz teh dveh lokacij ruski obveščevalci izvedli več hekerskih napadov, kar Rusija zanika. Stavbi v New Yorku in Marylandu so zaprli.

Rusija je o novih sankcijah še dejala, da to kaže na agresivno držo ZDA proti Rusiji. Putin pa je že v četrtek dejal, da bo Moskva morala odgovoriti na nove ameriške sankcije, ki jih je kritiziral kot predrzne.

Dogajanje glede sankcij ZDA proti Rusiji budno spremlja tudi EU

Dogajanje v povezavi z ameriškimi sankcijami proti Rusiji zelo budno spremlja tudi EU, so poudarili v Evropski komisiji v odzivu na potrditev sankcij v ameriškem senatu. Ameriška stran je sicer nekatere evropske pomisleke pri pripravi zakona upoštevala, a vseeno ostajamo budni, je dejal govorec komisije Alexander Winterstein.

Komisija bo zelo pozorno spremljala tako razvoj procesa sprejemanja nove zakonodaje kot uveljavljanje sankcij v praksi. "Budnost je za nas beseda dneva," je poudaril govorec komisije.

O možnosti Trumpovega veta na zakon pa v Bruslju pravijo, da se ne bodo vpletali v ameriško politiko in ugibali o tem, kaj se bo zgodilo.

EU je v preteklosti v primeru negativnega vpliva ameriških sankcij na evropske energetske interese zagrozila s povračilnimi ukrepi. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je v sredo poudaril, da se je EU pripravljena ustrezno odzvati v nekaj dneh.

Za EU je sporno zlasti to, da zakon predvideva uvedbo sankcij proti vsakemu podjetju, ki podpira razvoj, vzdrževanje, posodabljanje ali popravilo cevovodov, po katerih Rusija izvaža energijo.

Komisija je ocenila, da bi izvajanje zakona lahko negativno vplivalo na infrastrukturo za prenos energijskih virov v Evropo, na primer vzdrževanje in posodabljanje plinovodov v Rusiji, ki so priključeni na ukrajinski plinski tranzitni sistem.

Prav tako bi lahko zakon negativno vplival na projekte, ki so ključni za diverzifikacijo energetskih virov EU, kot je na primer baltski projekt utekočinjenega zemeljskega plina.

Kot morebiten odziv EU se omenja uporaba "blokirajoče" zakonodaje, po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU, in povračilnih ukrepov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Nemški zunanji minister opozarja ZDA

Nemčija ne bo sprejela nikakršnih novih ameriških sankcij proti Rusiji, ki bi vplivale tudi na evropska podjetja, pa je dejal nemški zunanji minister Sigmar Gabriel. Minister je ZDA še pozval k sodelovanju glede ukrepov proti Rusiji.

"Naša ponudba tesnega in zaupnega dogovarjanja naše politike proti Rusiji je še vedno na mizi," je dejal Gabriel. Zagotovil je, da ne bodo nikakor upoštevali sankcij, ki bi vplivale na evropska podjetja.

"Politika sankcij ni primeren inštrument za napredovanje nacionalnih izvoznih interesov in domačega energijskega sektorja," je dodal. Gabriel je namreč že junija kritiziral ameriški senat, da s sankcijami sledi le lastnim gospodarskim interesom.

Za rešitev konflikta v Ukrajini je potreben političen pritisk na Moskvo, je poudaril Gabriel. "To je razum in merilo za naše evropske sankcije, nič več, ampak tudi nič manj," je pojasnil in dodal, da je z upoštevanjem mirovnega sporazuma iz Minska možno tudi rahljanje sankcij.