
Okoli 500 strani dolgo poročilo obveščevalni skupnosti očita, da je precenjevala nevarnost domnevnega iraškega orožja za množično uničevanje in namerno ignorirala dejstva, ki so obveščevalnim podatkom nasprotovala. V nasprotju s pričakovanji pa senatno poročilo ni ugotavljalo utemeljenosti sumov, da je busheva administracija načrtno izvajala pritiske na obveščevalne analitike, naj prilagodijo podatke, da bi pospešila in opravičila vojno v Iraku.
V poročilu odbor posebej kritizira delo ameriške osrednje obveščevalne službe, Cie. Tako naj bi agenti zbrali nezadostne informacije, analize pa naj bi bile površne. Kot je dejal predsednujoči odboru, senator Pat Roberts, so bile ugotovitve obveščevalnih služb 'pretirane in z ničemer podprte'. "Večina ključnih ugotovitev, predstavljenih v Nacionalnem poročilu in ocenah obveščevalnih služb v oktobru 2002 o iraškem nadaljevanju programov razvoja orožja za množično uničevanje, je bilo pretiranih oziroma te ugotovitve niso bile podprte z obveščevalnimi podatki, pridobljenimi na terenu," je dejal Roberts.
Glavno ameriško opravičilo za pričetek vojne v Iraku naj bi bilo domnevno iraško orožje za množično uničevanje. Bagdad naj bi namreč ogrožal mednarodno varnost z zalogami biološkega in kemičnega orožja, razvijal pa naj bi tudi jedrsko orožje. Po zavezniški invaziji na iraškem ozemlju niso našli nobenih sledov tovrstnega orožja.

Glavne ugotovitve senatnega odbora
- Večina ključnih ugotovitev in ocen ameriških obveščevalnih služb o iraškem orožju za množično uničevanje je bodisi pretiranih bodisi niso podprte z obveščevalnimi poročili;
- Obveščevalne službe niso pravočasno in ustrezno razložile negotovosti v zvezi z ocenami o iraškem orožju v ameriški politiki;
- Celotna ameriška obveščevalna skupnost je domnevala, da Irak nadaljuje in razvija orožje za množično uničevanje. Zato so analitiki in drugi operativci vprašljive dokaze prikrojili tako, da so bili v skladu z njihovimi domnevami. Pomembnost nasprotnih dokazov so zmanjševali ali popolnoma zanemarili;
- Podatkov o domnevenem iraškem orožju niso zbirali s pomočjo človeških virov na terenu. Ameriške obveščevalne agencije na ta način niso zbirale informacij o iraškem orožju že od leta 1998;
- Ameriška administracija ni poskušala prepričevati oziroma vplivati na analitike, da bi prilagajali svoje ocene o iraškem orožju za množično uničevanje;
- CIA je upravičeno domnevala, da je iraški režim v 90-ih letih prejšnjega stoletja imel stike z Al Kaido na različnih ravneh, vendar do formalnega sodelovanja ni prišlo;
- Domneve Cie, da bi Sadam Husein lahko pred začetkom vojne v Iraku za napade vnovačil tudi teroriste Al Kaide, so upravičene; kljub temu ni bilo pridobljenih nobenih informacij, ki bi dokazovale, da je Husein resnično novačil Al Kaidine teroriste za izvajanje terorističnih napadov.