Šef Pentagona zagrozil z zmanjšanjem ameriškega prispevka k skupni obrambi

Ameriški obrambni minister James Mattis je v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov članic zveze Nato za zaprtimi vrati čezatlantske zaveznice pozval k zvišanju obrambnih izdatkov do konca leta, v nasprotnem primeru pa zagrozil z zmanjšanjem ameriškega prispevka, poročajo tuji mediji na podlagi prepisa njegovih izjav.

"Ameriški davkoplačevalec ne more več nositi nesorazmernega deleža obrambe zahodnih vrednot," je dejal Mattis na zasedanju.

"Če vaši narodi ne želijo, da Amerika zmanjša svoje zaveze k zavezništvu, mora vsaka od vaših prestolnic pokazati podporo naši skupni obrambi," je še poudaril.

Ameriški obrambni minister naj bi bil ob tem pozval k opredelitvi mejnikov za dosego tega cilja.

Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale k prizadevanjem za dosego sicer že starega Natovega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo v desetih letih.

Omenja se možnost spremembe tega cilja, na primer skrajšanje desetletnega obdobja na pet let, česar pa za zdaj ni nihče potrdil.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je izpostavil, da se bodo zaveznice zdaj osredotočile na pripravo nacionalnih načrtov in mejnikov ter sistema za ocenjevanje izpolnjevanja teh načrtov.

To bo po njegovih besedah glavna tema vrha Nata maja v Bruslju, ko pričakuje generalni sekretar močno spodbudo za pošteno delitev bremen.

Slovenija po deležu BDP-ja za obrambo med najslabšimi članicami

Natov cilj dveh odstotkov BDP za obrambo sedaj izpolnjuje le pet zaveznic – poleg ZDA še Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Blizu so Latvija, Litva in Romunija. Slovenija je med najslabšimi, po deležu obrambnih izdatkov za investicije pa sploh najslabša.

A pri pošteni delitvi bremen ne gre le za porabo denarja, pomembni so tudi prispevki zaveznic v operacijah, je danes v Bruslju še izpostavil generalni sekretar.

Slovenija, kot vseskozi izpostavljajo tako slovenski predstavniki kot v Natu, sicer pomembno prispeva v Natove operacije, sploh na Kosovu.

Stoltenberg ob tem izpostavlja, da nekatere članice že imajo nacionalne načrte, druge pa naj bi jih torej pripravile do maja.

Slovenska vlada je v decembrskem sklepu finančno ministrstvo zadolžila, da ob pripravi proračunov v naslednjem srednjeročnem obdobju upošteva možnosti postopne nominalne rasti obrambnega proračuna na ravni 20 do 30 milijonov evrov letno.

Ob tem naj ministrstvo po nalogu vlade sledi cilju postopnega približevanja prilagojene vrednosti dane zaveze Natu o višini obrambnih izdatkov, pri čemer je vmesni cilj 1,2 odstotka BDP v naslednjem desetletnem obdobju.

ZDA že leta pozivajo k zviševanju izdatkov

V ZDA in na sedežu Nata k zviševanju izdatkov pozivajo že leta, vendar so bile zaradi finančne krize zaveznice kljub očitkom o zastonjkarstvu na račun ZDA dolgo deležne razumevanja. Ob menjavi vodstva v ZDA so se pozivi h krepitvi obrambnih proračunov spet okrepili.

Generalni sekretar zavezništva sicer izpostavlja, da so zaveznice v letu 2015 ustavile rezanje obrambnih proračunov, lani pa jih je 22 zaveznic celo okrepilo.

Osveženi podatki za lansko leto po njegovih besedah kažejo, da so se realni obrambni izdatki v evropskih zaveznicah in Kanadi povečali za 3,8 odstotka ali deset milijard dolarjev, ker je bistveno več, kot je sprva kazalo, ni pa še dovolj.

V odzivu na ameriške grožnje z zmanjšanjem prispevka pa Stoltenberg izpostavlja, da je Mattis potrdil močno ameriško zavezanost Natu, ki se kaže ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih, saj Američani prav te dni prvič po dolgem času v Evropi nameščajo svoje sile in opremo.

Na vprašanje, ali razume Mattisovo sporočilo kot grožnjo, pa odgovarja, da je to zelo močno sporočilo vsem zaveznicam, ki izraža politično realnost v ZDA.

Močan je bil po njegovih besedah tudi odziv zaveznic, ki cenijo jasnost ameriškega sporočila in se zavedajo, da morajo obrambne izdatke okrepiti ne kot uslugo ZDA, temveč za lastno varnost v obdobju najkompleksnejših izzivov po hladni vojni.

Povprečje obrambnih izdatkov v Evropi je bilo okoli dveh odstotkov BDP do leta 2000, kar ni tako daleč nazaj, tako da tega cilja ni nemogoče doseči, še izpostavlja generalni sekretar.