Sedem tednov protestov, sedem tednov krvavega zatiranja

Na tisoče ljudi se ob t. i. dnevu kljubovanja udeležuje protestov v glavnih središčih v Siriji, med drugim v Damasku in njegovih predmestjih ter v mestih Homs, Banias in Kamišli.

Na ducate Damaščanov je med pohodom po ulicah glavnega mesta po petkovi molitvi pozivalo k odstopu sirskega predsednika Bašarja al Asada in ob tem vzklikalo 'strmoglavljenje režima'.

Varnostne sile so na proteste odgovorile, pri tem pa je bilo po navedbah vodje Nacionalne organizacije za človekove pravice ubitih najmanj 21 ljudi, večina v Homsu, nekaj pa tudi v Hami. Medtem pa prebivalci mesta Banias v strahu opazujejo premike vojske. Ta naj bi se po zadnjih podatkih ustavila približno štiri kilometre pred mestom, prebivalci pa se bojijo, da bi lahko vsak trenutek vdrla v mesto.

Medtem sirska državna televizija poroča, da je 'kriminalna skupina' v Homsu napadla skupino vojakov in policistov, pri tem pa ubila enega vojaka in štiri policiste.

Vstaja v Siriji traja že sedem tednov

V državi še vedno vladajo poostreni varnostni ukrepi, po navedbah očividcev pa so danes celo najostrejši od izbruha demonstracij 15. marca. Varnostne sile naj bi tako vzpostavile številne nadzorne točke in zaprle nekatera območja, kjer so v minulih tednih potekali protesti.

Od začetka protestov je bilo po navedbah opozicije ubitih več kot 600 ljudi, od tega samo minuli petek, tradicionalni dan protestov v arabskem svetu, 65.

V mestu Dara na jugu Sirije, kjer je vojska v četrtek razglasila konec 11-dnevne operacije, so vojaki po navedbah prebivalstva še vedno na ulicah, kar naj bi številne odvrnilo od demonstriranja. V Daro, ki jo je nasilje minulih tednov najhuje prizadelo, je po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa v četrtek prispela zdravstvena ekipa s pomočjo in zdravili. Po navedbah prebivalstva v mestu ni elektrike in telefonskih povezav, otežen je tudi dostop do interneta.

EU za uvedbo sankcij

EU je sklenila uvesti sankcije proti 13 sirskim predstavnikom, ki so vpleteni v nasilno zatrtje protivladnih protestov v Siriji, so po poročanju tujih tiskovnih agencij povedali diplomatski viri v Bruslju.

Veleposlaniki članic Unije se bodo na sestanku v ponedeljek odločili, ali bodo sankcije – šlo naj bi za zamrznitev premoženja, embargo na prodajo orožja Siriji in prepoved potovanj v EU – zadevale tudi sirskega predsednika.

Za uvedbo sankcij proti sirskemu režimu se je najbolj zavzemala Francija, medtem ko se je več drugih držav zavzemalo za bolj postopne ukrepe. Najbolj zadržana naj bi bila Ciper in Estonija, slednja, ker je zaskrbljena zaradi usode svojih državljanov, ki so talci v Libanonu. Precej previdne so bile tudi Španija, Italija in Grčija, medtem ko sta Velika Britanija in Nemčija uvedbo sankcij zagovarjali, vendar sta menili, da ni treba sprejeti vseh ukrepov naenkrat. Odločitev o uvedbi sankcij morajo formalno potrditi vlade članic EU, kar bi se po navedbah diplomatov lahko zgodilo do torka.

Rešitev omogoča takojšnjo uvedbo sankcij, ki pa jim lahko naknadno sledijo še druge, vključno s tistimi, ki se nanašajo na predsednika Asada.