S postavitvijo islamskega nagrobnega spomenika padlim žrtvam se je več tisoč Muslimanov iz celotne BiH na slovesnosti v Potočarih v bližini Srebrenice spomnilo dneva, ko je pred sedmimi leti padla muslimanska enklava Srebrenica in se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. S postavitvijo spomenika iz belega marmorja so simbolično označili začetek gradnje spominskega centra srebreniške tragedije. Po ocenah organizatorjev se je slovesnosti, ki je potekala pod strogim policijskim nadzorom, udeležilo približno 6000 ljudi, med njimi predstavniki oblasti v BiH, predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown, vodja misije UNMIBH Jacques Klein.
Po besedah predstavnice misije ZN v Sarajevu Kristen Haupt je na slovesnosti za varnost skrbelo 1500 policistov iz Republike srbske, kjer se Srebrenica nahaja, 500 policistov iz Federacije BiH in približno sto pripadnikov mirovne misije UNMIBH. Policisti so bili nameščeni vsakih sto metrov na 80 kilometrov dolgi cesti med mestoma Kladanj in Srebrenica.
Identifikacija posmrtnih ostankov še vedno predstavlja velik problem, saj se ostanki iz več skupinskih grobišč nahajajo na več lokacijah. V mrtvašnici mesta Visoko blizu Sarajeva so tako shranjeni ostanki okoli 1.510 srebreniških žrtev, patologom pa je doslej uspelo identificirati le 500 trupel.
Najhujši pokol v Evropi
Padec Srebrenice označuje najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srebrenica je bila med vojno v BiH t.i. varovano območje ZN, kjer je zatočišče našlo skoraj 30 tisoč Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Radislava Krstića in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Pri tem so kot talce zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov.
Nizozemski poveljnik mirovnih sil je tedaj zaprosil celo za letalski napad sil zveze Nato na položaje bosanskih Srbov, vendar je takratni poveljnik mirovnih sil ZN v BiH, francoski general Bernard Janvier, prošnjo zavrnil, ker naj ne bi bila napisana na pravem obrazcu. Letala zveze Nato tako niso napadla, bosanski Srbi pa so nizozemskim vojakom postavili ultimat, naj položijo orožje, če želijo živeti. Nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN so se 11. julija predali, 16. pa Srebrenico brez orožja in opreme zapustili.
Načrten poboj moških in otrok
Bosanski Srbi so nato iz Srebrenice na muslimanska območja z avtobusi prepeljali več tisoč muslimanskih žensk, otrok in starcev, mnogo pa so jih pri tem tudi aretirali. Približno 15 tisoč Muslimanov je skušalo zbežati iz obkoljenega mesta, Srbi pa so začeli z načrtnim pobijanjem moških, za boj sposobnih Muslimanov, ki so se zatekli v Srebrenico. Večino muslimanskih moških in otrok, ki so jih Srbi zajeli v tem mestu, so pobili, njihova trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih.
Haaško sodišče je zaradi genocida in preganjanja več tisoč Muslimanov v Srebrenici na 46 let zapora obsodilo bosanskega Srba, generala Radislava Krstića, procesi proti ostalim obtožencem za pokol pa potekajo oziroma še bodo. Od zadnje obletnice pokola sta bili objavljeni tudi dve poročili, francosko in nizozemsko, ki odgovornost za strašni dogodek pripisujeta tudi mednarodni skupnosti. Na območje Srebrenice se je vrnilo kakih 1700 beguncev, ki pa naj bi živeli v brezupnih razmerah.
Odgovorna tudi mednarodna skupnost
Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo je aprila letos po šestih letih raziskav objavil več kot 3400 strani dolgo uradno poročilo o množičnem pokolu v Srebrenici. V njem Zahodu in ZN očita, da so pri prizadevanjih za mir med vojno v BiH delovali brez načrta. Poročilo kritizira nekdanjo nizozemsko vlado premiera Ruuda Lubbersa, ki naj bi v nejasnih okoliščinah iz nacionalnih političnih interesov v modre čelade ZN za zagotovitev varnosti v Srebrenici poslala cel bataljon.
Vojaki so bili z nejasnim mandatom, brez zadostnega vojaškega znanja in s pomanjkljivimi pripravami nameščeni na nejasno opredeljenem varovanem območju. Zato je to bila praktično neizvedljiva naloga, je zapisano v poročilu. Poročilo med drugim še navaja, da so takratni vodilni nizozemski častniki zadrževali informacije o pokolu kakih 7500 Muslimanov iz Srebrenice, da bi zaščitili ugled nizozemske vojske.
