"Mislim, da se predsednik Donald Trump veseli, da vas bo videl v Parizu ob robu praznovanj ob 100. obletnici premirja," je dejal svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost John Bolton na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi.
Ruski predsednik mu je odgovoril, da "bi bilo koristno nadaljevati neposredni dialog s predsednikom ZDA (...) na primer v Parizu, če je ameriška stran zainteresirana".
"Možno in nujno je poiskati točke zbliževanja," je dejal Putin in dodal, da se je trgovina med državama celo povečala kljub ameriškim sankcijam proti Rusiji.
Trump in Putin se bosta 11. novembra v Parizu udeležila slovesnosti ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne, na kateri pričakujejo 60 voditeljev držav in vlad.
Voditelja sta se na prvem dvostranskem vrhu srečala julija v Helsinkih. Trump je bil po srečanju v domovini deležen kritik, da je bil preveč spravljiv do ruskega kolega.
"Zame je bilo to srečanje koristno in občasno precej težko. A končno je bilo konstruktivno," je o vrhu v Helsinkih dejal Putin. "Iskreno rečeno, včasih smo presenečeni, ko ZDA včasih sprejemajo povsem neupravičene ukrepe proti Rusiji, ki jih ne moremo imeti za prijateljske. Mi komajda udarimo nazaj (...) vendar se to kar naprej nadaljuje," je še dejal prvi mož Kremlja.
Bolton se je v ponedeljek srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in vodjo ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolajem Patruševom. V Moskvo je prišel po Trumpovi napovedi, da bodo ZDA izstopile iz pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega (INF), ki sta ga leta 1987 podpisala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov.
Kremelj: Rusija se bo odzvala na ameriško povečanje jedrskih zalog
Svetovno javnost je ameriški predsednik razburil tudi z napovedjo umika ZDA iz pogodbe proti jedrskim raketam srednjega dosega (INF) z Rusijo. Zatem pa je napovedal tudi, da bodo ZDA povečale svoje zaloge jedrskega orožja, "dokler se ljudje ne spametujejo," pri tem pa imel v mislih predvsem Rusijo in Kitajsko. Moskva je umik od pogodbe ostro obsodila in se odzvala z napovedjo, da bo v primeru ameriškega povečanja jedrskega orožja, enako storila tudi ona.
Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov je opozoril, da bo odstop od pogodbe "spodbudil Rusijo, da sprejme ukrepe za zagotovitev nacionalne varnosti".
Pogodba iz leta 1987 prepoveduje rakete srednjega dosega, s tem pa naj bi se zmanjšala grožnja, ki jo je Sovjetska zveza predstavljala za Evropo. In prav Evropa je zaradi napovedane poteze najbolj zaskrbljena, EU je tako ZDA kot Rusijo pozvala k ohranitvi pogodbe, ki je že trideset let steber evropske varnostne arhitekture.
"Svet ne potrebuje nove oborožitvene tekme, ki ne bi koristila nikomur, temveč bi, nasprotno, prinesla še več nestabilnosti," pa je v odzivu za javnost izpostavila govorka zunanjepolitične predstavnice unije Federice Mogherini, Maja Kocijančič.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.