- V nasprotju z dosedanjo prakso se de Villepin o novem zakonu ni posvetoval s sindikati, v parlamentu pa so ga sprejeli po hitrem postopku.
Zakon še ni stopil v veljavo, saj ga mora potrditi še francoski predsednik Chirac. Poleg tega je opozicija na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno njegove ustavnosti.
Študentje in sindikati so po sobotnih protestih vladi postavili ultimat: v 48 urah naj umaknejo sporni zakon o zaposlovanju, ki daje delodajalcem možnost, da v prvih dveh letih zaposlene, mlajše od 26 let, brez obrazložitev odpustijo, ali pa se bodo soočili s še bolj obsežnimi protesti. Prav slednje pa se bo, kot kaže, tudi zgodilo. Premier Dominique de Villepin pri zakonu še naprej vztraja, podpira ga tudi predsednik države Jacques Chirac. Hkrati je socialne partnerje že četrtič pozval k dialogu za izboljšavo zakona.
Predstavniki sindikatov so se sicer v ponedeljek zbrali na sestanku, na katerem so se dogovorili o novih akcijah. Za 28. marec so sklicali splošno stavko, s katero želijo vlado prisiliti k umiku zakona. "Prvič se je pri nas v Evropi zgodilo, da lahko delodajalec brez vzroka odpusti delavca," je poudaril generalni sekretar sindikata CGT, Bernarda Thimbauta.
Francoska delovna zakonodaja ima sicer postavljene visoke standarde glede odpuščanja delavcev, tudi mladih. Trenutno veljaven zakon, ki naj bi ga novi nadomestil, namreč predvideva največ šestmesečno preizkusno dobo.
Zaprte univerze in srednje šole
Sindikati naj bi še ta teden sklicali splošno stavko.
Kar dve tretjini od 84 francoskih univerz sta še vedno zaprtih, na večini preostalih je delo močno ovirano. Prvič po začetku protestov pa so svoja vrata zaprle tudi številne srednje šole. Na kar 450 je pouk zaradi barikad ali zasedbe šol moten ali popolnoma prekinjen.
Ne le Villepin, tudi desnica bo čutila posledice
To poudarjajo poznavalci francoske politike. Prepričani so, da se bo Dominique de Villepin, ki mu zaradi spornega zakona priljubljenost hitro pada, naslednje leto ne bo mogel potegovati za naslednika Jacquesa Chiraca, ki se mu izteka drugi predsedniški mandat. Poleg tega bi lahko vladno vztrajanje pri zakonu onemogočilo tudi druge kandidate desnice, menijo. Tako bi de Villepinov zakon lahko škodil tudi politični karieri njegovemu glavnemu tekmecu na desnici, notranjemu ministru Nicolasu Sarkozyju, ki prav tako namerava kandidirati na predsedniških volitvah.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.