Še vedno dovolj bomb za uničenje

Pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve, ki jo bosta 8. aprila v Pragi podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, bo obema državama pustila dovolj jedrskih bomb za večkratno razstrelitev sveta, vendar jih bosta druga proti drugi usmerili za 30 odstotkov manj kot doslej.

Zadnja pogodba o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve med Rusijo in ZDA, ki še nima imena, je sestavljena iz treh delov. Prvi del je sama pogodba, drugi del je protokol k pogodbi, ki opredeljuje pravice in obveznosti, tretji del pa so tehnični aneksi k protokolu. Vse tri dele bo treba ratificirati, državi pa bosta imeli sedem let po ratifikaciji čas za prilagoditev svojega orožja v skladu s pogodbo.

Vsaka država bo lahko na drugo merila z največ po 1550 bojnimi konicami, nameščenimi na rakete, podmornice ali strateške bombnike, pri čemer en bombnik šteje za eno bojno konico. Pogodba določa, da skupno število nameščenih ali nenameščenih sredstev za dostavo ne sme presegati 800. Skupno število nameščenih, torej pripravljenih na pošiljanje smrtonosnega tovora preko oceana, pa ne sme presegati 700.

Za ZDA je bil zelo pomemben režim verifikacije. Ta posnema tistega iz pogodbe Start in dodaja nove elemente, ki so prilagojeni novim omejitvam glede oborožitve. Predvidene so inšpekcije na terenu, izmenjava podatkov in medsebojno obveščanje, pri nadzoru pa lahko vsaka država uporablja svoje tehnične zmogljivosti.

Okrepitev odnosov

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes ocenil, da dogovor o zmanjšanju jedrske oborožitve , ki bo nasledil sporazum Start iz leta 1991, predstavlja okrepitev odnosov med Natom in Rusijo. "To so dobre novice. Novi sporazum ne bo le prispeval k varnejšemu svetu, temveč bo tudi dal nov zagon sodelovanju z Rusijo na drugih področjih, vključno s sodelovanjem med Natom in Rusijo," je glede sklenjenega dogovora dejal generalni sekretar zavezništva Nato.

Ob tem je pozval, naj Rusija in Nato pri oblikovanje sistema kolektivne varnosti od Vancouvra do Vladivostika, za katerega se zavzema Moskva, sodelujeta tudi na področju protiraketne zaščite. "Širjenje orožja za množično uničenje je ena novih groženj naši varnosti," je poudaril Rasmussen in spomnil, da že okoli 30 držav po svetu poseduje ali razvija raketne sisteme vse večjega dosega. Zato je po njegovem nujen sistem protiraketne zaščite, ki bi poleg držav članic Nata vključeval tudi Rusijo.

ZDA ne sme razvijati protiraketnega ščita

ZDA trdijo, da pogodba v ničemer ne omejuje preizkušanja, razvoja ali nameščanja sedanje ali načrtovane protiraketne obrambe. Prav tako tudi ne sedanjih ali načrtovanih konvencionalnih napadalnih zmogljivosti dolgega dosega. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer ob objavi dogovora o pogodbi dejal, da se bo Rusija umaknila, če bodo ZDA s svojo protiraketno obrambo šle predaleč.

Po besedah Lavrova imata državi po pogodbi dovoljenje za enake napadalne in obrambne strateške zmogljivosti. Torej ZDA ne bi smele razvijati protiraketnega ščita za obrambo pred ruskimi strateškimi raketami.

Pogodbo o zmanjšanju in omejitvah strateškega napadalnega orožja (Start) sta leta 1991 podpisala ameriški predsednik George Bush starejši in sovjetski vodja Mihail Gorbačov. V skladu z njo sta lahko državi obdržali največ po 6000 bojnih jedrskih konic, nameščenih na 1600 naprav za izstrelitev, kot so strateške rakete, izstrelitveni sistemi na podmornicah in strateški bombniki.

Razvoj jedrskega orožja je z leti šel naprej in posamezne rakete imajo na primer po več bojnih glav, ki se pred tarčo razpršijo. To je tudi največja ovira za uspešen razvoj ameriške protiraketne obrambe. Leta 2002 sta George Bush mlajši in Vladimir Putin podpisala Moskovsko pogodbo, ki je število nameščenih bojnih glav omejila na med 1700 do 2200. ZDA naj bi danes imele okrog 2200 kosov takšnega orožja, Rusija pa okrog 2600.

Vsa ta sredstva za katastrofalno uničevanje je treba vzdrževati in zavarovati, zato je zmanjšanje njihovega števila v interesu obeh držav sedaj, ko se je oboroževalna tekma po koncu hladne vojne končala. Obama je lani prav v Pragi podal svojo vizijo sveta brez jedrskega orožja in ameriški ter ruski pogajalci so začeli v Ženevi trdo delati na novi pogodbi za dodatno zmanjšanje nameščenih zalog.

ZDA in Rusija se sicer ne nameravata odpovedati jedrskemu orožju, kako težka pa bo pot do sveta brez jedrskega orožja dokazuje, da so se po letu dni pogajanj uspeli dogovoriti le za 30 odstotno zmanjšanje nameščenih bomb. Pogodba ne govori ničesar o tem, koliko bomb lahko državi nakopičita in ZDA naj bi imele najmanj 10.000 jedrskih bomb.