ZDA so opozorile Palestino, naj nikar ne odpove pogovorov z ameriškim podpredsednikom Mikom Pencom, potem ko je Washington Jeruzalem priznal za izraelsko prestolnico. Pogovori med Pencom in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom so bili načrtovani za konec tega meseca, iz Palestine pa so sporočili, da Pance pri njih ni dobrodošel.
Za televizijo Al Jazeera je visok predstavnik Abasovega gibanja Fatah Džibril Radžub nato povedal, da "je Jeruzalem pomembnejši od vsakega srečanja s Penceom ali katerimkoli ameriškim predstavnikom".
Za 20. december napovedano srečanje s Penceom je sicer danes odpovedal tudi veliki imam univerze al Azhar, Ahmed Al Tajeb, ki predstavlja najvišjo versko avtoriteto v Egiptu. Ameriško veleposlaništvo v Kairu naj bi za sestanek uradno zaprosilo pred tednom dni in al Tajeb je nanj sprva pristal, a si je zdaj premislil.
"Kako lahko sedem s tistimi, ki so dali to, kar ni njihovo, tistim, ki si tega ne zaslužijo," je ob tem sporočil imam in Trumpovo potezo označil za "nezakonito".
Nasilje zahtevalo prvo smrtno žrtev
Po razglasitvi Donalda Trumpa, da je Jeruzalem prepoznal za izraelsko prestolnico, so na tem že tako nemirnem območju vzniknili nasilni protesti. V spopadih v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj 35 Palestincev, številka bo najverjetneje še narasla.
O nasilju poročajo iz Betlehema, Ramale, Hebrona in številnih manjših mest. V Betlehemu je izraelska vojska protestnike poskušala razgnati z vodnim topom. Oblaki temnega dima, ki se dvigujejo zaradi zažganih pnevmatik, se širijo, poroča BBC.
Na območju Gaze so izraelski vojaki ubili dva Palestinca, je popoldne sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje. Med žrtvami je 30-letni Mohammad al-Masri, poroča The Washington Post. Izraelska vojska je zatem potrdila, da je ob omenjeni meji ustrelila dva Palestinca, ki da sta bila "glavna pobudnika nasilnih izgredov". Kmalu zatem je palestinska stran sporočila smrt še drugega Palestinca, a je kasneje to informacijo umaknila in število mrtvih znova znižala na enega
Organizacija Rdeči polmesec je sicer sporočila, da je bilo na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu ranjenih že najmanj 245 ljudi.
Palestinska skupina Hamas je pozvala k novi intifadi oziroma vstaji.
V številnih arabskih mestih protesti proti odločitvi Trumpa glede Jeruzalema
O več tisoč Palestincem naklonjenih protestnikih poročajo iz Istanbula, po več tisoč ljudi se je na "dan besa", h kateremu je pozval palestinski Hamas, zbralo tudi v Kairu, Bejrutu in Teheranu.
Po petkovih molitvah se je na ulice v središču Istanbula odpravilo več tisoč protestnikov, ki so med drugim vzklikali slogane, kot sta "Jeruzalem je naš in bo to tudi ostal" ter "Dol z Ameriko, dol z Izraelom". Tudi v drugih delih Istanbula in več mestih Turčije so za danes napovedani protesti.
Do Trumpove odločitve je sicer ostro stališče že pred dnevi zavzel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je za 13. december zaradi tega tudi sklical nujno zasedanje Organizacije islamskega sodelovanja (OIC).
Vzkliki, da je "Jeruzalem arabski", so odmevali tudi v Kairu, prestolnici Egipta, ki je leta 1979 postala prva arabska država, ki je podpisala mirovno pogodbo z Izraelom. Pred mošejo Al Ašar se je zbralo več sto ljudi. Pozivali so k enotnosti Arabcev proti "sionističnemu napadu". Obljubljali so, da bodo za Al Akso - mošejo v vzhodnem Jeruzalemu - "žrtvovali svojo dušo, svojo kri".
Na tisoče ljudi - po nekaterih ocenah celo 20.000 - je po petkovi molitvi protestiralo tudi v Amanu. "Jeruzalem je prestolnica Palestine," so vzklikale množice v prestolnici Jordanije, ki je poleg Egipta edina arabska država, ki je sklenila mirovno pogodbo z Izraelom.
V Tuniziji je več tisoč protestnikov vihralo s palestinskimi zastavami in med drugim vzklikalo "Jeruzalem je naše mesto". Zaradi protestov je bil promet v središču Tunisa ohromljen.
Iz Bagdada poročajo o nekaj sto protestnikih. Protesti so potekali tudi v iranskem Teheranu, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. Protestniki so zažigali ameriške zastave in slike Trumpa ter vzklikali slogane "Dol z Ameriko", "Dol z Izraelom" ter "Jeruzalem bo osvobojen".
Iz Afganistana poročajo o več kot tisoč protestnikih, ki so se po petkovi molitvi zbrali v Kabulu. Nekaj deset se jih je poskusilo prebiti do ameriškega veleposlaništva, a so jim varnostne sile preprečile dostop. Protesti so potekali tudi v Heratu in Kunduzu.
Več sto ljudi je protestiralo tudi v sosednjem Pakistanu, vključno s prestolnico Islamabad.
V Libanonu so protesti potekali tako v prestolnici Bejrut kot v begunskih taboriščih po vsej državi, kjer so množice ljudi zažigale gume in izraelske zastave. "Jeruzalem je arabski in bo tak tudi ostal," so prepevali zbrani v enem od okrožij Bejruta.
Tudi v sosednji Siriji so na območju pod nadzorom vlade potekali protesti, med drugim v begunskih taboriščih na obrobju Damaska in v osrednji Siriji. Imam v mošeji v Damasku je celo pozval k oboroženemu uporu proti Izraelu.
V Aziji je približno 5000 ljudi protestiralo pred veleposlaništvom ZDA v Kuala Lumpurju v Maleziji in Trumpovo odločitev označevalo za "klofuto" muslimanom po vsem svetu. V sosednji Indoneziji se je nekaj sto ljudi z ogromno palestinsko zastavo prav tako zbralo pred ameriškim veleposlaništvom v Džakarti.
Seja tako Varnostnega sveta kot Arabske lige
Po Trumpovi potezi se je v New Yorku na nujni seji sestal Varnostni svet Združenih narodov. Sklic nujne seje, ki sledi Trumpovi odločitvi, da Jeruzalem prizna kot prestolnico Izraela in veleposlaništvo ZDA preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem, je zahtevalo osem držav članic VS ZN, in sicer Velika Britanija, Francija, Egipt, Italija, Švedska, Urugvaj, Senegal in Bolivija. Seja se je začela ob 16. uri po srednjeevropskem času.
Na seji je spregovoril tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je že v sredo ostro kritiziral Trumpa in posvaril, da "načrta B" ni. Poudaril je, da je dogovor o Jeruzalemu moč doseči samo z neposrednimi pogajanji med Izraelom in Palestinci.
Tudi mednarodna skupnost se je na Trumpovo odločitev večinoma odzvala s kritiko in zaskrbljenostjo. Poudarjali so, da je treba status Jeruzalema urediti v okviru mirovnih pogajanj in opozorili so, da je treba preprečiti nasilje.
Članice Varnostnega sveta ZN so danes izpostavljale, zakaj je ta poteza napačna in škodljiva ter, kot so opozorile evropske članice, v nasprotju z resolucijami ZN. Veleposlanica ZDA je medtem vse kritike gladko zavračala.
So pa veleposlaniki petih evropskih držav - Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Švedske - po zasedanju izdali skupno izjavo, v kateri so zapisali, da Trumpovo dejanje "ni v skladu" z resolucijami ZN in "ni koristno" z vidika doseganja miru v regiji. Današnje "simbolično" kritiziranje odločitve za priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela in za selitev veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem je tako predvsem potrdilo, da je svet v nasprotovanju tej Trumpovi potezi zelo enoten.
Koordinator ZN za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Nikolaj Mladenov je, tako kot so to doslej storili že številni svetovni voditelji, opozoril, da lahko Trumpova poteza vodi v naraščanje nasilja na Bližnjem vzhodu. Mladenov je pozval politične, verske in druge voditelje v regiji, naj se vzdržijo retorike, ki bi lahko še povečala napetosti, in dodal, da bodo z nasiljem morali živeti navadni Izraelci in Palestinci. Opozoril je tudi, da ni nobenega načrta B kot alternative t. i. rešitvi dveh držav, pri čemer bi bil Jeruzalem glavno mesto tako Izraelcev kot Palestincev.
Veleposlanica ZDA Nikki Haley je medtem danes ostale prepričevala, da ZDA ostajajo zavezane mirovnemu procesu in rešitvi dveh držav, če se bosta o tem strinjali obe strani. Mednarodno skupnost je podučila, da so spremembe težke, a zagotovila, da je Trumpova odločitev v korist miru.
Navajala je zgodovinske zasluge ZDA za vse, kar je bilo doslej doseženega na področju miru med Izraelom in Arabci, ter ponavljala Trumpove utemeljitve, da je priznanje Jeruzalema kot izraelske prestolnice le priznanje dejstva, ki ne vpliva na bodoče meje niti na razmejitev Jeruzalema, ki si ga oboji želijo za svoje glavno mesto.
A celo praviloma največja zaveznica ZDA Velika Britanija tokrat meni drugače. Veleposlanik Matthew Rycroft je naravnost povedal, da se njegova država ne strinja s Trumpom. "Odločitev ne koristi obetom za mir v regiji," je dejal in dodal, da naj Trump sedaj pride na dan s podrobnim predlogom za mir med Izraelom in Palestinci.
Na zasedanju sta nastopila tudi predstavnik Palestincev, ki je pozval k umiku Trumpove odločitve, in predstavnik Izraela, zaradi česar ZDA danes le niso bile povsem osamljene.
Seji so sklicale tudi članice Arabske lige.
Erjavec: Ameriško priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela nepotreben korak
Kaj o dogajanju meni Slovenija? Zunanji minister Karl Erjavec je danes ocenil, da je bila odločitev ameriškega predsednika Trumpa o priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela nepotreben korak, ki povečuje napetosti na že tako konfliktnem območju. "Menimo, da bo imelo to zelo negativne posledice v arabskem svetu," je opozoril.
Erjavec je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da so o tem vprašanju še pred Trumpovo odločitvijo govorili tudi z ameriškim državnim sekretarjem Rexom Tillersonom na zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato, pri čemer so ga opozorili, da bi bila to napaka. Napovedal je, da bodo o tem vprašanju govorili tudi v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov EU, kjer bo na kosilu gost tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Erjavec pričakuje, da bo razprava zelo zanimiva.
Zunanji minister je tudi spomnil, da imajo na vladi ves čas odprto vprašanje priznanja Palestine. Danes je o tem govoril s predsednikom SD Dejanom Židanom, pri katerem je preveril, ali podpirajo priznanje palestinske države. Kot je poudaril, v stranki DeSUS s tem nimajo nobenega problema, pričakuje pa, da bodo v največji vladni stranki SMC opravili razpravo o tem.
"Vemo, da predsednik DZ (Milan Brglez), ki je podpredsednik SMC, zelo podpira priznanje Palestine, tako kot DeSUS in SD, tako da lahko pričakujem, da se morda zgodi premik v to smer, je pa seveda to odvisno od največje koalicijske stranke in tudi od predsednika vlade (Mira Cerarja)," je še dejal Erjavec.
Zakaj je Trumpova poteza tako pomembna?
Jeruzalem je pomemben tako za Izrael kot Palestino, saj so tam spomeniki vseh treh največjih monoteističnih ver- krščanska, judaizma in islama. Suverenosti nad Jeruzalemom mednarodna skupnost ni nikoli priznala, države so svoja veleposlaništva ohranjala v Tel Avivu.
Vzhodni Jeruzalem je Izrael aneksiral po šestdnevni vojni leta 1967, a do zdaj mednarodno ni bil priznan za del Izraela. Za prestolnico si ga želi tudi Palestina. Po mirovnem sporazumu iz leta 1993 naj bi status mesta dogovorili na mirovnih pogajanjih.
KOMENTARJI (750)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.