FOTO in VIDEO: Močan veter še ni ponehal pihati, grozijo pa še poplave

Orkan Xaver je dosegel sever Nemčije in Danske, kjer ga imenujejo Bodil. Zaradi močnega vetra so rdeči alarm razglasili za sever Nemčije in sever Danske, v enaki pripravljenosti pa so na jugu Švedske, severu Poljske in ob obalnih delih Nizozemske.

Doslej je neurje zahtevalo štiri smrtne žrtve. V bližini Edinburgha na Škotskem je sunek vetra dvignil tovornjak, tako da je padel na dve drugi vozili. Voznik je umrl. V osrednji Angliji pa je na moškega padlo 12 metrov visoko drevo. Kakšnih 20 kilometrov od južne švedske obale pa sta dva mornarja padla s krova ladje. Reševalci so ju več ur iskali, vendar ju niso našli.

Na Škotskem sunki vetra presegli 225 kilometrov na uro

Najmočnejši vetrovi so bičali Škotsko in sever Anglije. Na Škotskem višavju so posamezni sunki vetra po poročanju BBC celo presegli neverjetnih 225 kilometrov na uro. O hitrosti vetra zgovorno priča podatek, da je zaradi prevelike sile zagorela ena od vetrnih elektrarn.

Veliko težav je veter povzročal v prometu. Pristojne oblasti so ljudi opozarjale, naj nikar ne gredo na cesto, vsi vlaki so obstali, odpovedani so številni leti. Ceste in železnice so zaradi podrtih dreves in drogov marsikje neprevozne. Samo na Škotskem je 100 tisoč gospodinjstev brez elektrike, k tem pa je treba prišteti še okoli 20 tisoč gospodinjstev po drugih delih Otoka.

Po vetru pa prebivalce vzhodne obale Velike Britanije najbolj skrbijo poplave, ki jih prinaša velik plimni val. Bil naj bi najvišji v zadnjih 30 letih. Nižje ležeča območja je že zalilo, že pred tem pa so iz teh najbolj ogroženih predelov evakuirali prebivalce.

Rdeči alarm in strah zaradi vetra in visoke plime

V Nemčiji so močno razširili območje, za katerega velja rdeči alarm. Vetrovi pihajo s hitrostjo od 100 do 135 kilometrov na uro, prebivalci pa trepetajo pred viharno plimo.

Močni sunki vetra so izruvali več dreves, proti večeru pa je morje zalilo najnižje ležeče predele Hamburga.

Šole so bile danes zaprte, odpovedi so se vrstile v železniškem, ladijskem in letalskem prometu. Na letališču v Hamburgu so odpovedali več kot 200 letov.

Najbolj trepetajo prebivalci obalnih območij Nizozemske

Rdeči alarm velja tudi za obalna območja Nizozemske, od koder prav tako poročajo o rušilnih sunkih vetra. Na letališču v Amsterdamu so odpovedali več kot 100 poletov.

Na Švedskem, kjer sta s krova ladje padla mornarja, in Danskem so se vrstile odpovedi v železniškem in trajektnem prometu; če bo neurje zelo močno, bodo morda zaprli tudi most Oresund, ki povezuje državi.

Neurje je že popoldne prišlo do danskega polotoka Jutland, prestolnico Köbenhavn pa je doseglo zvečer. Vremenoslovci opozarjajo, naj ljudje danes in jutri nikar ne hodijo na sprehode v gozd, saj bi se lahko končali tragično.

Rdeči alarm so zaradi pričakovanega močnega vetra izdali tudi za sever Poljske.

Primerljiva neurja

Vremenoslovci se najbolj bojijo vetra, ki bi lahko povzročil veliko škodo in tudi zahteval žrtve. Primerljivo neurje Christian je območje zajelo konec oktobra in zahtevalo 17 žrtev. Na jugu Danske so takrat izmerili najvišji zabeleženi sunek vetra – 194,4 kilometra na uro. Škode je bilo za milijardo evrov.

Prav tako ostaja v spominu neurje Anatol, ki je na območju pustošilo decembra 1999. Umrlo je 20 ljudi, 800 je bilo ranjenih, samo na Danskem, kjer ga pomnijo kot najdražje neurje v zgodovini, je bilo škode za dve milijardi evrov.

Na Nizozemskem so v pričakovanju Xaverja spet začeli govoriti o katastrofalnem neurju daljnega leta 1953, ki je pri njih in v Veliki Britaniji skupaj zahtevalo 2100 smrtnih žrtev. Takrat je veter sicer pihal s precej manjšo hitrostjo, kot jo napovedujejo danes, je pa vztrajal več kot 24 ur, kar je povzročilo viharno plimo. Plimski val je bil tri metre višji kot sicer, nasipi niso zdržali in sledila je katastrofa. Danes so nasipi višji in trdnejši, pa tudi vremenske razmere so drugačne, zato te nevarnosti ni, kljub temu pa – predvsem v Nemčiji – trepetajo prav pred visoko plimo.

V Nemčiji so največ žrtev zahtevale tako imenovane severnomorske poplave leta 1962, v katerih je umrlo 340 ljudi. Tudi takrat nekateri nasipi niso zdržali, čeprav večina je. V naslednjih letih so jih še okrepili. Najvišji plimski val v zadnjih sto letih, ki so ga zabeležili januarja 1976, zato praktično ni povzročil škode.