'Izstop Grčije iz območja evra je v trenutnih razmerah manjše zlo'

Govorice o morebitnem izhodu Grčije iz območja evra so ta konec tedna poskrbele za veliko razburjenje po vsej Evropi. Medtem ko vsi glavni vpleteni igralci zanikajo, da bi se o tem pogovarjali na tajnem sestanku v Luksemburgu, grška vlada pa je zanikala, da bi razmišljala o tem, očitno vendarle vsaj ideja o tem ni popolnoma iz trte izvita.

Grčija bi namreč morala izstopiti iz območja evra, če bi se hotela izogniti dolgoročni gospodarski katastrofi, je danes za Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal eden vodilnih nemških ekonomistov in vodja Inštituta za ekonomske raziskave v Münchnu Hans-Werner Sinn.

''Če bi Grčija izstopila iz območja evra, bi lahko devalvirala svojo valuto in s tem znova postala konkurenčna,'' je pojasnil Sinn. Je pa dejal, da to državo čaka kriza bančništva, pa če izstopi iz evroobmočja ali ne. Vendar pa poudarja, da nimajo nobene možnosti za rešitev svojega gospodarstva.

''Če se Grčija odloči za t. i. notranjo devalvacijo – to je z zniževanjem plač in cen v državi – tvega državljansko vojno. Grčija drvi v gospodarsko krizo po vsakem scenariju. Vendar če ostane v območju evra, bo s tem pokopala svoja podjetja, ki tvorijo grško gospodarstvo,'' je povedal ekonomist.

Žerjav: Pravila za ene veljajo tako, za druge drugače

Slovenija je od lanskega do letošnjega 6. maja Grkom že nakazala 207 milijonov evrov od predvidenih 387. Poraja se vprašanje, kaj bo s tem denarjem? Premier Borut Pahor je na to vprašanje odgovoril zelo diplomatsko: "Prosim, da me razumete, da v imenu institucij, ki bodo sprejele nekatere odločitve, tudi po posvetu z nami, ta hip ne morem teh odločitev prejudicirati, čeprav sem z njimi že seznanjen.“ Pojasnil je, da imajo države, ki so vstopile v začasni mehanizem za pomoč državam v krizi zaradi dolgov, iz naslova pogodbe pravico, da tranš posojila ne poplačajo, dokler pogoji, ki so vladam prizadetih držav dani kot pogoj za posojilo ali poroštvo, niso izpolnjeni.

Danes se je glede tega oglasil tudi Radovan Žerjav, prvak SLS. V tej stranki menijo, da je treba znotraj EU in evroobmočja doreči jasne in zavezujoče kriterije, ki bodo veljali enako za vse države članice evroobmočja. Po mnenju Žerjava namreč ni logike, da pravila za ene članice evroobmočja veljajo tako, za druge pa drugače.

''EU je postavila trde kriterije za sprejem valute evro v obliki maastrichtskih kriterijev in Slovenija se je morala močno potruditi, da je te kriterije izpolnila,'' opozarja Žerjav. Ob tem sprašuje, ''kakšna logika je potem to, da če le malo kršiš te kriterije, dobiš kazen, na drugi strani pa jih neka država krši po dolgem in počez, pa dobi »nagrado« v obliki velikodušne pomoči tudi s strani tistih, ki pridno izpolnjujejo kriterije''.

Žerjav poziva slovenskega finančnega ministra Franceta Križaniča in Pahorja, naj naredita več za to, da pravila evroobmočja začnejo veljati dosledno za vse enako, če hočemo zagotoviti stabilnost valute na dolgi rok. ''Če katera država teh pravil ne spoštuje in jih grobo krši, ali se ugotovi, da gre za »vrečo brez dna«, potem najbrž ne more biti del evroobmočja,'' še razmišlja Žerjav.

''Ključno vprašanje ni grožnja z nevarnostjo, da bi se v primeru odhoda Grčije iz evroobmočja lahko območje z evrom "razletelo brez razloga", kot pravi vodja evroskupine Jean-Claude Juncker, kar bi sicer na krajši rok verjetno povzročilo določeno nihanje tečaja v razmerju evro – dolar, vendar je ključno vprašanje, kaj bo s prihodnostjo skupne valute, če se ne bo odločno ukrepalo znotraj sistema skupne valute,'' še opozarja mag. Žerjav.

SLS je nasprotovala finančni pomoči Slovenije Grčiji, ki nedvomno še dodatno obremenjuje slovenske javne finance, ki že tako niso v dobri kondiciji, in ker bi ta svoja sredstva prej potrebovali zase. SLS vlado še poziva, da javnosti predstavi načrt oziroma poročilo, kako in v kakšnem časovnem intervalu bo Slovenija dobila povrnjeno finančno pomoč, ki jo je namenila Grčiji.