V Ravalpindiju je le nekaj trenutkov potem, ko se je mimo peljal konvoj pakistanskega predsednika, prišlo do samomorilskega napada.
V napadu je umrlo najmanj 14 oseb, 46 je bilo ranjenih, povzročil pa naj bi jo napadalec v poltovornjaku. Dve z eksplozivom natovorjeni vozili sta eksplodirali, ko se je mimo peljal konvoj z Mušarafom. Med 14 smrtnimi žrtvami, pri katerih gre predvsem za mimoidoče, sta tudi dva policista. Ubita sta bila tudi najmanj dva samomorilska napadalca.
"Šlo je za poskus umora, dva samomorilca sta skušala z avtomobiloma uničiti predsednikovo vozilo. Bog ga je rešil, trije avtomobili iz konvoja pa so bili poškodovani," je sporočil Šejk Rašid Ahmed, pakistanski minister za informiranje. Kot je še dodal, je bilo v napadu ranjenih nekaj policistov iz Mušarafovega spremstva, predsednik pa ni bil ranjen in je na varnem.
Napad se je zgodil le nekaj sto metrov stran od prejšnjega poskusa atentata na Mušarafa, eksploziji pa sta uničili stekla na hišah v premeru kakega kilometra. Poškodovano je bilo vetrobransko steklo Mušarafove blindirane limuzine, močno poškodovano pa je bilo tudi zadnje vozilo v konvoju. Oblasti sumijo, da za napadom stojijo pakistanske islamistične skupine.
Mušaraf živi v vojaškem kompleksu v mestu Ravalpindi, večkrat dnevno pa se po tej cesti pelje do pakistanske prestolnice. 14. decembra je bil tarča podobnega napada v Ravalpindiju, ko je niz eksplozij uničil most le nekaj trenutkov po tem, ko je prek njega peljal konvoj s predsedniškim blindiranim vozilom.
Mušaraf popušča islamskim strankam?
Pakistanski predsednik je sicer v sredo v sporazumu z močno opozicijsko stranko pristal, da do konca leta 2004 odstopi s položaja vrhovnega poveljnika oboroženih sil in tako končal dolgotrajen spor. Sporazum sta podpisala Mušaraf, ki sicer uživa podporo ZDA, in Zveza islamskih strank (MMA), ki je v preteklosti ostro kritizirala ameriško politiko v regiji, še posebej strmoglavljenje talibanskega režima v sosednjem Afganistanu. Kot sta sporočili obe strani, želita s sporazumom končati dolgoletni spor, ki je oviral delo parlamenta in preprečeval vrnitev Pakistana na pot demokracije.
Mušaraf je pristal tudi na omejitev nekaterih posebnih pooblastil, ki jih je uvedel po prihodu na oblast z vojaškim udarom leta 1999. Sicer naj bi še naprej ostal predsednik države, vendar pa sporazum določa, da mora mesec dni po odstopu s položaja poveljnika oboroženih sil v parlamentu zahtevati glasovanje o zaupnici.