Bo breme dražjih oskrbnin padlo na oskrbovance in njihove svojce?

Od 10 do 25 odstotkov bi po ocenah skupnosti socialnih zavodov domovi morali dvigniti oskrbnine, da bi pokrili dodatne stroške dela, ki jih je do sedaj z interventnim zakonom sofinancirala država.

Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov poudarja, da so se s prvim januarjem dvignili minimalna plača, regres za hrano in regres za letni dopust.

Jaka Bizjak, direktor DSO Fužine, pa pravi: "Nam se s 1. 7. stroški dela ne povišajo, zgolj prihodki se nam zmanjšajo. Prej smo imeli prihodke od države, ki nam je pomagala pokriti kakšne izdatke, tukaj jih zdaj ne bomo imeli več. Pri nas je ta pomoč pomenila približno 5000 evrov razlike na mesec."

Oziroma v primeru fužinskega doma starejših, ki spada med tiste z najnižjimi morebitnimi podražitvami, okoli 20 evrov na oskrbovanca mesečno. Breme bi, če ga ne bo prevzela država, morali domovi najverjetneje prevaliti na stanovalce oziroma njihove družinske člane.

"Stroški tako ali tako naraščajo. Za nekoga, ki ima visok prihodek, to ne pomeni razlike. Pri nas, ki nimamo ogromnih prihodkov, se pa to pozna. Ampak kaj češ, nič ne moremo," pripomni Tončka, družinska članica oskrbovanca v DSO Fužine. Tudi oskrbovanka Sonja je nad situacijo razočarana: "Saj veste, da to ni prav. Pa mi ne moremo nič."

Sahernik opomni, da je v domovih manj kot polovica stanovalcev takih, ki lahko sami v celoti pokrijejo domsko oskrbo in posledično so v več kot polovici primerov doplačniki svojci. V več kot 20 odstotkih pa niti svojci skupaj s stanovalci ne uspejo pokriti domske oskrbe, kar pomeni, da se kot doplačnik vključi občina.

Z ministrstva sicer sporočajo, da so domovom za starejše povišanje cen oskrbnin odobrili že junija, kar po njihovih izračunih sledi inflaciji in dodatne izredne uskladitve cen tako ne pričakujejo. A domovi za starejše drugih finančnih virov, od koder bi, če ne od države in oskrbnin, dobili potreben denar, nimajo.

O financiranju Bizjak pove sledeče:"Morali bomo varčevati. Varčevanje bo, glede na to, da moramo plačati plače ter kupiti hrano, izhajalo predvsem iz investicij in vzdrževanja. To pa pomeni, da bo čez eno leto dom v slabšem stanju in si dejansko izposojamo od prihodnjih generacij."

"Ne bo več raznega izobraževanja, ne bo študentskega dela v domovih, ne bo teh nujnih investicijskih del. Dolgoročno tak sistem ne vzdrži, slej ko prej se bo sesul sam vase," pa zaključi Sahernik.

Predlog polletnega podaljšanja interventnega zakona in državnega sofinanciranja stroškov je sicer rdečo luč dobil že na medresorskem usklajevanju. Ali bo minister Maljevac s predlogom poskusil ponovno in soglasje na finančnem ministrstvu tudi našel, pa še ni jasno.